Praznik Rožnovenske Matere Božje smo v baziliki Marije Pomagaj obhajali s slovesno sveto mašo ter molitvijo vseh štirih delov rožnega venca.
Slovesno somaševanje je ob somaševanju msgr. Francija Trstenjaka, g. Mira Šlibarja, p. Metoda Benedika, g. Draga Svetka, p. Krizostoma Komarja, p. Tomaža Menarta, p. Avguština Novaka ter diakona Tadeja Sadarja, vodil cistercijanski opat p. Maksimiljan File.

Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški Materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, v oktobru pa ji pletemo vence iz 'najlepših jesenskih rož’ in jo častimo z molitvijo rožnega venca. Pobožnost, ki je postala vsakdanja duhovna hrana mnogih ljudi, je zrasla iz otroške vere preprostih src pred približno sedemsto leti.

Opat File je v uvodu v sveto mašo spomnil, da nas na Brezje ni pripeljala zgolj radovednost ampak smo prišli zato, da se srečamo z Bogom in z Marijo, da kot se omenjajo vse skrivnosti Rožnega venca, Mariji in Bogu položimo na oltar svoje vesele, žalostne tudi radostne trenutke našega življenja in tudi vse tiste trenutke, ko nas naše slabosti in naši grehi priklepajo preveč nase.

V svoji pridig je p. Maksimiljan File ob potrebi po molitvi rožnega venca spomnil na papeža Frančiška, ki vsak dan zmoli vse štiri dele rožnega venca. Na vprašanje, ki si ga je zastavil, zakaj bi nekdo, kot je papež zmolil vse štiri dele te za kristjana pomembne molitve odgovoril: »Morda zato, ker je rožni venec čudovit način, kako preživeti nekaj časa z Gospodom. Ko molimo rožni venec, v skrivnostih podoživljamo Jezusovo življenje, tako kot Marija tudi mi v svoji srcih ohranjamo spomin na velike dogodke iz Jezusovega življenja. In kristjani zelo dobro vemo, da mora biti Jezusovo življenje vzor, model po katerem se upodablja tudi naše življenje. In kako naj se upodabljamo po njem, če ga ne poznamo, ali pa morda slabo poznamo? In, ko ob tem nagovarjamo Marijo, jo prosimo, naj tudi Ona pripelje vsakega izmed nas do Jezusa, da ga bomo pobližje spoznali, da se bodo naša srca oblikovala po njegovem srcu.«
Nadaljeval je, da je rožni venec način, kako lahko preživimo čas z Jezusom, kako lahko sprejemamo Njegove nauke in jih naredimo za svoje in poglobimo odnos z Njim. »Kako lahko najdemo modrost in ljubezen, ki jo potrebujemo za življenje, kako vnamemo svoja srca, da bodo plamtela v ljubezni do Jezusa, da bomo lahko potem pričevali za evangelij ter imeli moč za to pričevanje, ne glede na to, ali so v družbi naše besede in zgled dobrodošle ali pa morda nezaželene. Rožni venec je torej šola molitve in šola življenje, šola pričevanja.«
Nato je spomnil na grozote, na katere je Fatimske pastirčke opozarjala Marija, ki jim je priporočila vsak dan molitev rožnega venca ter se navezal na današnji čas. »Ali morda leta 2020 ne moremo prepoznati znakov in dogodkov, ki so morda še bolj zastrašujoči kot tisti leta 1917. Ko vidimo grožnja jedrske vojne, kako so narodi razdeljeni drug proti drugemu, kako so državljani proti sodržavljanom, ko slišimo za teroristične napade in množična streljanja, ko toliko ljudi posega po mamilih, ko je na svetu toliko beguncev, ko je toliko nerojenih in ostarelih v nevarnosti, da jim vzamejo življenje, ko je toliko ljudi pod pritiskih delodajalcev in časa, ko toliko ljudi živi v izjemno težkih razmerah, ko nas zadržuje v naših domovih in karantenah kuga našega časa – covid…
Ko vse to opazujemo, dragi bratje in sestre, ali ob tem ne opazimo tudi potrebe, da se odzovemo Marijinemu povabilu in se tudi mi navadimo vsak dan moliti rožni venec«, se je vprašal p. Maksimiljan in vse povabil, da naj takrat, ko spremljajo poročila namesto, da se jezijo, kolnejo in podobno v roke vzamejo rožni venec. »Ne podcenjujemo moči rožnega venca, ki nas po Marijini priprošnji pripelje do osrčja odrešenjske zgodovine in nam pomaga odpri srca za moč Svetega Duha, tako kot je to storila Marija.«

Pripravila: UK

Fotografije