Datum podpisa okrožnice, ki ima za naslov Frančiškove besede, je zelo pomenljiv. Sv. Frančišek je umrl v soboto, 3. oktobra 1226, proti večeru. In letos je 3. oktober tudi sobota in papež Frančišek bo zopet pri svojem zavetniku, čigar ime si je prevzel. Asiški Ubožec s svojim življenjem in oznanjevanjem zelo nagovarja našega papeža, da želi duha in gorečnost tega svetnika razširiti na ves svet.

Toda, še preden je bilo objavljeno celotno besedilo nove okrožnice, so se že pričeli napadi na svetega očeta, da je z naslovom Fratres omnes (Vsi bratje), izključil žensko populacijo in da je naslov izključujoč, da ne nagovarja vseh ljudi. Sprašujem se, kako je mogoče nekoga kritizirati, preden si sploh prebral besedilo in zakaj ima nova okrožnica tak naslov. Od kje je papež Frančišek prevzel besede in jih uporabil za naslov svoje tretje okrožnice v času korona virusa?
Že prvi podatek, da bo papež Frančišek svojo okrožnico podpisal v kripti, kjer počivajo posmrtni ostanki sv. Frančiška in to na predvečer njegovega prehoda – tranistusa – k svojemu Očetu, jasno govori, da sta okrožnica in njen naslov tesno povezana z Asiškim Ubožcem. Naslov okrožnice »Fratres omnes« je vzet iz srednjeveškega zapisa sv. Frančiška samega. Papež Frančišek je v teh besedah Asiškega Ubožca intuitivno odkril globoko duhovnost, ki je namenjena vsem ljudem tistega časa, kakor tudi našega časa.
Nekateri so celo zapisali in se spraševali, kako to, da je papež uporabil tak naslov in iz njega izpustil polovico Cerkve – žene, ko pa je ob začetku svoje petrinske službe vse ljudi pozdravil »bratje in sestre, dober večer«.
Že pri prvem nagovoru iz lože bazilike Svetega Petra je dejal: »To je pot bratstva in ljubezni, pot medsebojnega zaupanja. Vedno molimo drug za drugega. Molimo za ves svet, da bi v njem zavladalo veliko bratstvo.«
Po sedmih letih papeževanja prihaja njegova okrožnica, ki je tesno povezana z njegovo prvo mislijo celotnemu svetu, takoj po izvolitvi, da si bo prizadeval za celotno družbeno bratstvo in prijateljstvo. In kdo je živel z vsemi ljudmi in stvarmi v miru in harmoniji? Papež Frančišek vidi odgovor pri Asiškemu svetniku, čigar ime si je privzel. Papež dobro ve in se zaveda, da brez trdnega odnosa z Bogom, ni mogoče graditi družbenega bratstva iz katerega ni nihče izključen. Tako sam naslov okrožnice, Vsi bratje, ne izključuje nikogar, nasprotno, vsi kristjani in vsi ljudje so povabljeni, da stopijo na pot duhovne prenove in duhovnega razločevanja.
Velik premik se je že zgodil z Dokumentom o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyib, 4. februarja 2019. Gre za »dinamičen pristop«, kakršnega je bil v 13. stoletju sposoben njegov vzornik sv. Frančišek.
Druga papeževa okrožnica Hvaljen, moj Gospod, govori o skrbi za skupni dom. Njen naslov si je papež Frančišek sposodil iz Frančiškove Sončne pesmi, kjer osemkrat ponovi besede: Hvaljen, moj Gospod. Z naslovom tretje okrožnice pa se zateče k biserom srednjeveške duhovne modrosti.
Papež Frančišek si je za naslov nove okrožnice izposodil besede sv. Frančiška iz njegovega šestega Opomina, ki govori o posnemanju našega Gospoda Jezusa Kristusa. V svojih Opominih, ki so najprej res bili namenjeni njegovim bratom, pa jih je kasnejša redakcija razširila na vse ljudi, na vse kristjane, saj so jih njegovi bratje pogosto uporabljali pri svojih pridigah in ljudi, moške in ženske, vabili h globokemu duhovnemu življenju v Bogu potopljenega srca. V Opominih Frančišek navaja podrobnosti za idealno podobo človeka kristjana. Frančiškan Kajetan Esser, izreden poznavalec spisov sv. Frančiška, je zapisal, da so »Opomini Magna carta življenja krščanskega bratstva« in zato jih je potrebno tudi brati v tej luči.
Šesti Frančiškov Opomin se začne takole: »O vsi bratje (omnes fratres), glejmo na dobrega pastirja, ki je za rešitev svojih ovac prenesel trpljenje na križu«. Že iz tega stavka lahko razberemo, da podoba dobrega pastirja in njegove črede vključuje celotno Cerkev in ne le množico bratov. Pri besedilu Opominov je potrebno razlikovati med njihovim nastankom ter končno redakcijo besedila. V končni redakciji se beseda fratres (bratje) razteza od prvega Frančiškovega bratstva na celotno Cerkev.
Poudariti je potrebno, da noben papež in noben vladar v srednjem veku človeštva ni nagovoril na tako univerzalen način, kakor svetnik iz Assisija. Vse ljudi je povabil, da ljubijo Gospoda Boga. Prisluhnimo besedam sv. Frančiška:
»Mi vsi manjši bratje, nekoristni hlapci, ponižno prosimo in rotimo vse, ki v sveti katoliški in apostolski Cerkvi hočejo služiti Gospodu Bogu, vse cerkvene redove, duhovnike, diakone, subdiakone, akolite, eksorciste, lektorje, ostiarije in vse klerike, vse redovnike in redovnice, vse konverze in vse otroke, ubožce in stiskane, kralje in kneze, delavce in kmete, hlapce in gospodarje, vse device, vse vdržne in poročene, laike, moške in ženske, vse nedorasle in doraščajoče, mlade in stare, zdrave in bolne, vse majhne in velike, in vse narode, ljudstva, rodove in jezike, vse narodnosti in vse ljudi kjerkoli po širnem svetu, kar jih je in še bodo – mi vsi manjši bratje, nekoristni hlapci ponižno prosimo in molimo -, da bi vsi mi vztrajali v pravi veri in spokornosti, saj se drugače nihče ne more zveličati« (Frančiškovo Nepotrjeno vodilo, 23,7).
O vesoljnem bratstvu je sv. Frančišek pridigal z besedami in življenjem, ljudem in stvarem. Misel Ubožca je bila, da vse, kar živi in diha hvali Stvarnika. Sv. Frančišek ni nikoli nikogar izključeval pri svojih nagovorih, ampak je vedno imel posluh za vse ljudi, za kristjane in jih vabil, da naj iz ljubezni do Stvarnika, živijo v medsebojnem spoštovanju ter kot bratje in sestre, sinovi in hčere Najvišjega. Pridigal je tudi nekristjanom, spomnimo se samo srečanja s sultanom.
Naslov nove okrožnice Vsi bratje moramo razumeti in sprejeti tako kot je to zapisal sv. Frančišek, da se vsi kristjani, moški in ženske, počutijo vpletene. Z naslovom nove okrožnice papež Frančišek želi, po zgledu asiškega svetnika, nagovoriti vse ljudi.
Že med splošno avdienco, ki je potekala v sredo, 2. septembra 2020, je papež Frančišek posebej poudaril solidarnost, če želimo iz krize, v kateri smo se znašli, priti boljši. »Solidarnost, ki jo vodi vera, nam pomaga, da Božjo ljubezen vnesemo v našo globalizirano kulturo, ne z gradnjo stolpov ali zidov, ki ločujejo in se potem zrušijo, ampak s tkanjem skupnosti in podpiranjem procesov rasti, ki je zares človeška in trdna.«

Pri tem delu za bratstvo in družbeno prijateljstvo je vsak med nami orodje, »vendar skupnostno orodje, ki z vsem, kar je, sodeluje v izgrajevanju skupnosti«, kakor pravi papež Frančišek.
Po zgledu sv. Frančiška, ki je vsa ustvarjena bitja imenoval brat ali sestra, bodimo tudi mi med seboj bratje in sestre, ker smo sinovi in hčere istega Stvarnika.

Pripravil: p. Robert Bahčič

Fotografije