V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah smo pozdravili relikvije svetega Frančiška Asiškega.
Češčenje relikvij se je pričelo ob 17. uri, z molitvijo in nadaljevalo ob 18. uri, s sveto mašo za nove duhovne poklice, ki jo je daroval provincialni minister p. Marjan Čuden.
V uvodu v sveto mašo je p. Marjan Čuden zbrane opozoril na moč današnjega dogodka, prihoda relikvij svetega Frančiška Asiškega: »To je tako močen dogodek, kot da bi prišle k nam vse tiste svete stvari, ki jih je sv. Frančišek doživel, kot da bi priromalo k nam celo mesto Assisi. In kdor je bil tam, ve da je to mesto miru, mladosti in mesto bližine z Bogom.«
V začetku nagovora je provincialni minister p. Marjan Čuden opozoril na to, kar nam sporoča nocojšnji evangelij, v katerem je Jezus izrecno povedal zakaj je prišel. Prišel pa je zato, da bi učil: »Njegovi učenci so to prepoznali in so ga klicali učitelj. Jezus je tudi naš učitelj. Jezus sam povabi, naj se od njega učimo in pravi: 'učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen’. Jezus je učitelj krotkosti. Ker tisti, ki je krotak lahko živi duhovnost. Brez krotkosti ne moramo živeti božjega življenja, kajti Bog je ljubezen, naš Bog je mir. Naš Bog je spokojnost, naš Bog je neizmerna nežnost in le te brez krotkosti ne more biti. Ne moremo biti božji otroci. Zato Jezus povabi, da se poleg krotkosti naučimo tudi ponižnosti, kajti samo kdor je majhen je lahko božji otrok. Kdor je majhen lahko veruje, kajti Bog se ustavlja modrim tega sveta in se razodeva nizkim«, je dejal p. Marjan Čuden in nadaljeval: »Od Jezusa se lahko naučimo govorjenja o Bogu, da je Bog očka, da smo mi bratje med seboj. To je čudovit nauk, za katerega ne vem, če smo ga že do konca dojeli, da Bog ni daleč, da je strašen ampak nam je prav blizu. Od Jezusa se lahko učimo molitve. Prav tako kakor apostoli, tudi mi. Ali že znamo tako moliti, da se v molitvi popolnoma potopimo v Boga? Jezusov zgled, ki je bil tako silovit, da so ga apostoli prosili naj jih nauči moliti. Od Jezusa se lahko naučimo zahvaljevanja v najbolj težkih trenutkih našega življenja, ko najbolj trpimo. Ko je Jezus že vedel, da bo izdan je v roke vzel kruh in se zahvalil. Jezus pri zadnji večerji ni vzel kruh in se pritožil, ampak se je zahvalil! Jezus je učitelj zahvaljevanja. Moč zahvaljevanja je, da je naše življenje dragoceno, da ga osvetlimo s tem, da smo Bogu vsak hip hvaležni, da smo …, da obstajamo, da nas je poklical v bivanje. Zahvaljevanje je čudovit izraz duhovnosti, ki nas uči Kristus sam. Jezus nas uči molitve 'zgodi se tvoja volja’. Molitev je zelo težka, ampak Jezus je naš učitelj. Ko zaupamo Bogu vemo, da nas On boljše in bolj skrbno in z modrostjo vodi po poteh življenja, kot to mi lahko storimo sami. Jezus na križu nas uči odpuščanja. Dostikrat ne znamo odpustiti. Da bi tudi mi znali reči 'Oče odpusti jim’. To je čudovita molitev, čudovit nauk, ki nam ga Jezus daje in nas ga uči. Na križu nas Jezus uči žrtvovanja. Kdo še ve, da je ljubezen združena z žrtvovanjem in da ljubezen, predvsem božja ljubezen živi na račun žrtvovanja. In še mnogo kaj nas Jezus uči. Preberite si kdaj evangelij samo pod tem vidikom, iskanjem česa vsega nas Jezus uči. Kajti On je prišel in še danes prihaja, da nas uči. Uči nas živeti prav, uči živeti izpolnjujoče in osrečujoče. To pa je tista nagrada, če se naučimo od Jezusa živeti in dobro izpolniti svoje življenje.«
V zaključku pridige je navzoče vernike nagovoril še s sklepno mislijo, ki se je nanašala na današnji dogodek: »Nekdo, ki je znal Jezusov nauk zelo dobro sprejeti in ga tudi živeti je bil sveti Frančišek Asiški. Navzoče relikvije v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah so čudovito sporočilo za nas, ki se na izjemen način ujema z nocojšnjim evangelijem. Kaj pa nas sveti Frančišek lahko uči? Sveti Frančišek pa nas lahko uči močnega doživetja Boga. To je skrivnost, očarljivost njegove svetosti, njegove karizme. Sv. Frančišek je Boga tako močno doživel, da si to komaj predstavljamo. In kaj je bilo po tem močnem doživetju? Frančišek se neprenehoma veseli, srce mu poje. Pojem mu Sončno pesem, hvalnico Stvarstva. In to čaka tudi nas, če se Bogu prepustimo do konca in mu vrata srca odpremo na stežaj. Močno doživetje Boga nas pripelje v to, da želimo za Boga nekaj narediti. Tudi sveti Frančišek je v sebi čutil, da kdor ima v sebi Boga močno pritisnjenega kot pečat na svoje srce, ne bo obstal pri miru ampak ga bo nemir evangelija, nemir vere, nemir božje ljubezni poslal k ljudem. Sveti Frančišek nas nauči tudi tega, da je Bog bogat v dejanju. Rekel je, da mu je Gospod dal brate. Kako čudovita zahvala in priznanje! Bog je tisti, ki daje duhovne poklice. Imejmo torej zaupanje v Boga, ki nam pošilja brate, kot duhovnike in redovnike; pošilja nam sestre kot redovnice … Zakaj? Ker jih potrebujemo! Potreba po novih duhovnih poklicih ni zaradi statistike, ampak da bomo tudi mi v Kristusovem imenu učitelji vsega tega, kar sem vam povedal v nocojšnjem nagovoru. Da bomo tudi mi za vas pričevalci vsega tega, ker je Kristus naš odrešenik, naš učitelj, naš prijatelj in brat«.
V pospešitev posvečevanja Božjega ljudstva Cerkev vernikom priporoča, naj ob češčenju Božje Matere Marije častimo tudi svetnike, katerih zgled naj bi bil vernikom v spodbudo, priprošnja pa v pomoč.
Relikvije so nenehno sporočilo in spodbuda, da vztrajamo v izpovedi vere in hodimo po poti, po kateri nas vodi Božja milost. Češčenje relikvij spada k ljudskim pobožnostim in navada je, da duhovnik z relikvijami podeli blagoslov, kar je p. Marjan Čuden storil po zaključeni molitveni uri.
Relikvije bodo v baziliki Marije Pomagaj en teden. Vabljeni, da se skupaj priporočimo svetemu Frančišku Asiškemu.
Pripravila: UK