V prvem berilu gledamo ženo, obdano s soncem, z mesecem pod nogami in z vencem iz dvanajstih zvezd na njeni glavi. To veliko znamenje na nebu, neštetokrat upodobljeno na slikah in kipih, na današnji praznik predstavlja našo poveličano Mater, Kraljico nebes in zemlje.
Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike, je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.
Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega.
Papež Benedikt XVI. Je nekoč zapisal: »Marija je ravno zato, ker je z Bogom in v Bogu, zelo blizu tudi vsakemu izmed nas. V času svojega življenja na tem svetu se je lahko približala le majhnemu številu ljudi. Ker pa je v Bogu, ki biva znotraj vsakega izmed nas, je tudi Marija navzoča v tej Božji bližini ljudem.«
Naša gospa pozna naša srca, lahko sliši naše molitve, lahko nam pomaga s svojo materinsko nežnostjo. Vedno nas posluša in je kot mati Božjega Sina deležna Sinovih moči in njegove dobrote. Tej svoji Materi lahko vedno zaupamo vse svoje življenje.
Tej Materi vedno lahko zaupamo vse svoje življenje. Marija bo kot skrbna mati skrbela tudi za vsakega izmed nas, da bi ne zgrešil poti, da bi na koncu svojih zemeljskih dni tudi mi ob veselju angelov postali deležni nebeške slave.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno.
V preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Praznik Marijinega vnebovzetja je na poseben način pomenljiv tudi za naš narod. Po osamosvojitvi naše države so se slovenski škofje odločili, da bodo slovenski narod posvetili Mariji. To se je zgodilo na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1992.
Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.
In ne samo to, praznik Marijinega vnebovzetja pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. S praznovanjem tega praznika Katoliška Cerkev poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.
Pripravila: UK