Novice
14. avgust 2019
"Gledati Njo, da bi zadobili novo upanje" Pri Mariji Pomagaj smo se na predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja zbrali pri slovesni sveti maši, ki ji je sledila procesija in pete litanije.

Na predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja je slovesno sveto mašo v baziliki Marije Pomagaj daroval p. Peter Lavrih, ob njem so somaševali dr. p. Robert Bahčič, g. Peter Kokotec, g. Vinko Podbevšek in don Massimo Mostioli, duhovnik za Rome iz Milana.

“Želim, da bi v praznik Marijinega Vnebovzetja vstopili tako, kakor je vstopila Marija k teti Elizabeti, ko je zapela: Moja duša poveličuje Gospoda. Želim, da bi v vsakem od nas bilo to razpoloženje, da bi počastili našo nebeško Mater Marijo,“ je v uvodu v sveto mašo dejal rektor narodnega svetišča Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič, ki je spomnil tudi na 50-letnico vstopa p. Petra Lavriha k frančiškanom.

Če hočemo izvedeti ali se pustiti počuti z Marijinim vnebovzetjem imamo številne vire, ki niso zapisani v znanih evangelijih, je uvodoma spomnil pridigar p. Peter Lavrih. Nanizal je nekaj primerov in zgodb ter dodal: „Legenda pravi, da je Gospodov Angel tri dni pred Marijino smrtjo prinesel palmo in ji povedal, da bo v treh dneh odšla v nebo. Ta legenda se nadaljuje s tem, da se njeno življenje preseli v nebeško slavo. Ko so po treh dneh apostoli odnesli njeno telo v grob Joahima in Ane se je njeno življenje na zemlji končalo.“ Nato je nadaljeval o zgodbi o Marijinem zaspanju in kako so ob želji apostola Tomaža, ki ga ni bilo ob smrti Marije, odprli njen grob in iz njega je zadišalo cvetje, njenega telesa pa ni bilo.
Marijino praznovanje pomeni, da se z liturgijo preselimo v tisti čas, ko je Gospod poveličal Njeno telo, ko jo je vzel v nebeško slavo. V tem je po besedah p. Petra Lavriha tudi razlog, zakaj se tako radi zbiramo v Marijinih svetiščih. Pravi, da zato, da ne bi obupali nad svojimi križi in težavami. „Gledati Njo, da bi zadobili moč, da bi zadobili novo upanje, da bo zadobili pogled in tudi pogled do tistih zarij novega jutra, ki se mu reče večnost. Zato je zelo podoben razlog našega romanja danes, kakor je bil razlog pisatelja Dostojevskega. Gledati Njo, da se v meni, v moji življenjski vreči napolni novo upanje, da se napolni hrepenenje po nebesih, kajti po tej solzni dolini bomo pač hodili toliko časa kolikor bo Gospod hotel, toda pripravljena je takšna slava, kakor je bila slava v nebo vzete Gospe Gospodove, Matere Gospodove,“ je pridigo sklenil p. Peter Lavrih.

Po slovesni sveti maši je sledila procesija s podobo Marije Pomagaj in lučkami po vasi, spremljale so jo litanije Matere Božje. Po procesiji je v kapeli Marije Pomagaj sledilo celonočno češčenje.

»Gospod Bog, ko slavimo vnebovzetje Božje Matere, prosimo tvojo dobroto, varuj nas pretečih nevarnosti.« (iz prošnje po obhajilu)

Pripravila: AS in AEF

uvod v sveto mašo, p. Robert Bahčič

Prenesi MP3 datoteko

pridiga, p. Peter Lavrih

Prenesi MP3 datoteko

Fotografije