Sveti Krištof ima v krščanstvu velik simboličen pomen. Na naših tleh ga imenujemo tudi Kristonosec. Sveti Krištof velja za pomočnika v sili in je zavetnik zoper naglo smrt. Za svojega zavetnika ga imajo čolnarji, splavarji, nosači. V zadnjem času je tudi zavetnik avtomobilistov, zato svetinjo z njegovo podobo številni vozniki hranijo v svojem vozilu.
Na Krištofovo nedeljo so k Mariji Pomagaj že zjutraj priromali mladi maturantje iz Argentine. Aktivno so s petjem in branjem Božje besede sodelovali pri sveti maši ob 8.30.
Srebrni jubilej mašništva pa je danes na trgu pred baziliko Marije Pomagaj obhajal p. Darko Žnidaršič. P. Darko že 14 let deluje v Slovenskem katoliškem misijonu sv. Rafaela v Sydneyju. Pri oltarju svete maše ob 10. uri se mu je pridružil rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič, ki je v uvodu v sveto mašo pozdravil prisotne romarje, številne tudi iz Avstralije in še posebej očeta ter sestro p. Darka. Ob obeh frančiškanih je somaševal še g. Thomas Kuhl iz Kölna v Nemčiji.

V pridigi je p. Darko Žnidaršič najprej spregovoril o današnji Božji besedi: “Vsi smo radi s prijatelji, radi jih gostimo. Tako tudi Marta in Marija, o katerih lahko v današnjem evangeliju poslušamo, da sta gostili Jezusa. Ko se je Jezus usedel, je Marija sedla k njegovim nogam ter ga poslušala, medtem ko je imela Marta dosti opravka s strežbo, sicer potrebno za takšnega izrednega Gosta. Tudi mi smo takšni, se trudimo za vse, a na molitev velikokrat pozabimo. Ko smo sredi vseh različnih opravkov se moramo posvetiti tudi drug drugemu.” ... In nadaljeval: “Današnji evangelij imajo grkokatolišani na predvečer velikega šmarna. In kje je tu Marija? Ona posnema Jezusa, v skritem in javnem življenju, v molitvi in delu posluša Njegovo besedo. Če bi hoteli osvetlili Marijino življenje, bi težko povedali kaj zelo oprejemljivega. Marija je Gospodova dekla, ki ne išče slave. Tiho skrito služi drugim ljudem. Marija Pomagaj je tvoje ime vzklikamo v številnih naših župnijah. Za nas je to pomembna molitev, pomembno vodilo.
Včasih ne moremo izreči besede zahvale, samo prošnjo, tako kot rečemo Marija, Pomagaj! Ko smo uslišani pogosto pozabimo na besedo zahvale. Kristusova ljubezen nas opominja, da smo zvesti v malem in velikem. Tako bomo drug v drugem prižigali ogenj upanja, ljubezni in vere.” Je pridigo zaključil p. Darko Žnidaršič.

Po koncu svete maše je p. Darko razdelil spominske podobice in s skupinsko fotografijo obeležil spomin na današnjo slovesnost.

Pripravila: AEF

Fotografije