Na današnji praznik obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo.
V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela že leta 1254. Naslednik Urbana IV., Klement V. je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost.
Po drugem vatikanskem koncilu se imenuje praznik Sveto Rešnje telo in Sveta Rešnja kri. Dvojni naslov poudarja, da je evharistija ena sama pod dvema podobama.
Procesija za Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod že imeli v 13. stoletju (npr. v Kölnu leta 1274).
Obred praznične procesije z Najsvetejšim je Rim določil z Rimskim obrednikom leta 1614. Zunaj Rima se je po mnogih deželah tako tudi pri nas razvil bogatejši obred. Procesija se je vila (marsikje še danes) po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja. Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja.

Slovesno sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj nocoj daroval p. Tomaž Menart, ki je v pridigi med drugim dejal: »Kar je v stari zavezi skrito je v novi zavezi postalo vidno.
Mojzesa je Bog izvolil, da Izraelce vodi v izvoljeno deželo.
Kri na podbojih vrat, ki je obvarovala otroke Izraelcev, je simbol Jezusove daritvene krvi. Bog je vodil Izraelce tudi na poti skozi Rdeče morje. Zmanjkovalo jim je hrane, zato so hoteli nazaj, a Bog jim je dal hrano. In pritekla je voda iz kamna, Izraelci so prišli v obljubljeno deželo. Bog jih nikoli ni zapustil.
Prerok Elija je v moči hrane in vode je prišel do gore Horeb, kjer se je srečal z Bogom. Pri zadnji večerji je Kristus naredil nekaj nepojmljivega. Apostoli so v moči kruha in vina, ko so prejeli svetega duha, doumeli, da bila ta hrana nujno potrebna.
V prvih stoletjih so vedno znova kristjani izgovarjali, da brez kruha in vina ni življenja. Tudi takrat, ko so jih zaradi tega mučili.
In zaradi vsega tega je nastal praznik s procesijo. Koliko svetnikov je v moči te hrane živelo desetletja. Bog je po teh ljudeh pokazal moč evharistije, to je največ, kar nam je lahko dal Jezus.
Tudi mi Marijo prosimo, bodi z nami zdaj in ob naši smrtni uri.
Dobra dela so edina prtljaga, ki jo bomo nesli na oni svet. Evharistija je nekaj čudovitega, poskušajmo jo sprejemati čim večkrat. Jezus je garancija večnosti.”

Po sveti maši je sledila telovska procesija po vasi, s tremi postajami.

Pripravila: AEF

Fotografije