Že od samih začetkov se je vedelo, da je prihodnost nepredvidljiva. Niti evangelij niti apostoli ne morejo sprejeti trajnih predpisov za reševanje vseh primerov, do katerih bo prišlo skozi zgodovino. Zato je Cerkev zaupana dejavni navzočnosti Svetega Duha, ki navdihuje vso njeno skupnost in še posebej njeno vodstvo, da glede na potrebe časa in okoliščine v luči razodetja rešuje nove naloge in sprejema nove predpise. Ob živem zavedanju te navzočnosti Duha je cerkveno občestvo obenem zvesto izročilu in tudi spremenljivo. V vseh časih lahko presodi, kaj ohraniti in razvijati naprej ter kaj zamenjati z boljšimi rešitvami. (Magnificat)

O delovanju Svetega Duha med apostoli je v pridigi na 6. velikonočno nedeljo spregovoril tudi p. Robert Bahčič: »Bližamo se prazniku Binkošti, ki bo čez štirinajst dni. Zato nas Božja beseda iz nedelje v nedeljo pripravlja, da bi sprejeli Svetega Duha, ki ga je Jezus skupaj z Očetom poslal najprej nad apostole in nato nad vse ljudi. In prav ta Sveti Duh je bil tisti, ki so ga apostoli klicali v molitvi, ko so nastopila med njimi nesoglasja glede nauka in oznanjevanja. Ko so molili in se posvetovali s Svetim Duhom, so dobili tudi jasna spoznanja kako naj oznanjajo, katere besede naj uporabljajo. Tudi prva napisana poslanica za pogane je bila poslanica spodbude, da bi sprejeli ta nauk, ki prinaša notranji mir. In prav ta mir je vstali Gospod najprej podelil svojim apostolom, ko je vstal od mrtvih. Nobenega očitka ni bilo v Gospodovih besedah.« Nato je nadaljeval: »V vseh trenutkih zgodovine je človek hrepenel po miru. Tako hrepeni po tej dobrini tudi danes. Verjetno ni nič drugače, kakor je bilo pred 5000 leti, 2000 leti ali pa danes. Človek je v sebi velikokrat nemiren in zakaj je tako? Človek je prepogosto zagledan sam vase. Če s seboj človek ni zadovoljen, če vedno nekaj godrnja, če mu vedno nekaj ni prav, potem ne bo mogel postati miren in tega miru ne bo mogel deliti z drugimi. Če pa bomo v sebi ohranjali mir, potem ga bomo lahko dajali naprej. In kako naj dosežemo ta mir, o katerem govori Jezus. V evangeliju je petkrat omenil besedo Oče. Jezus je bil vedno povezan z Očetom in prav od njega je dobival notranji mir in moč, da je lahko oznanjal tisto, kar je Oče želel. Bil je pokoren Očetu in zato je lahko delil mir. Jezus želi, da bi tudi mi bili poslušni njemu, njegovim besedam, poslušni Duhu, ki ga daje. Ko bomo doživljali v sebi mir, ga bomo lahko delili. Tudi Devica Marija je bila poslušna Svetemu Duhu, kljub vsej nejasnosti kaj jo je čakalo je rekla: 'Zgodi se po tvoji besedi’. In od takrat naprej se je v njeno dušo naselil mir. Zato ker je imela mir v sebi, je lahko svojega Sina spremljala vse do Kalvarije, da je stala pod križem skupaj z njim. Tako želim, da bi tudi mi v odprtosti Gospodu, njegovi besedi bili deležni tega miru zato, da bi lahko izpolnili njegovo voljo. Takrat bomo lahko rekli Gospodu, miren sem, ker sem izpolnil tisto, kar si mi naročil. Dal si mi Gospod tudi moč, da sam lahko to tudi izpolnim,« je svojo homilijo zaključil rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: UK

Fotografije