Verniki se spominjamo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja.
Z velikim četrtkom se v katoliški cerkvi začenja sveto tridnevje. Velika noč je vselej za prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni in se določa po luninem koledarju. Praznik Cerkev praznuje že od 4. stoletja kot poseben pomladanski praznik, navezuje pa se na starejši judovski praznik, na judovsko veliko noč, pasho, s katero se Judje spominjajo rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pasha pomeni obed ali jagnje, ko so Judje obhajali sveti obed z žrtvovanjem jagnjeta. Kasneje je postalo jagnje simbol za Kristusa kot osebo, ki se žrtvuje za druge. Velika noč je v več stoletnem praznovanju v slovenski tradiciji prinesla tudi več običajev, ki jih ponekod izvajajo danes.
Na veliki četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, se verni spominjamo Kristusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije in obenem tudi začetka njegovega trpljenja. Na ta dan je bil Kristus izdan in v Katoliški Cerkvi se z velikim četrtkom začne sveto tridnevje kot simbol oznanjevanja 'Gospodove smrti’.
Veliki petek je praznik žalovanja, darovanja trpljenja in duhovnega očiščenja. Obredi velikega petka so najstarejša in najčastitljivejša dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. Po starem izročilu Cerkev ta dan ne obhaja evharistične daritve.
Na veliko soboto potekajo čez dan molitve ob Božjem grobu, kamor je bil Kristus prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. Verni ta dan prinesemo k blagoslovu velikonočne jedi, ki jih bomo zaužili na velikonočno jutro.
Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Jedi, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu (mednje sodijo kruh, meso, pirhi in hren), imajo posebno simboliko. Po vseh slovenskih pokrajinah že več stoletij nosijo k blagoslovu jajca. Najverjetneje so bila jajca sprva rdeče barve, na kar nas opozarja tudi ime za velikonočno jajce, pirh, kar v madžarščini pomeni rdeče (piros) in v grščini ogenj. Poleg večnosti, jajce simbolizira tudi Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Slovenska velikonočna jajca, ki se imenujejo tudi pisanice ali pisanke, se uvrščajo med najlepše.
Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov.
Velikonočna nedelja se prične s slovesno procesijo. Verni se v velikem številu udeležimo vstajenjske procesije in svete maše. Sledi skupni velikonočni zajtrk. Uživanje zajtrka je slovesen družinski obred. Velikonočni zajtrk naj bi jedli le z rokami brez jedilnega pribora. Velika nedelja je med ljudmi vselej veljala za tako svet dan, da se na ta dan ni smelo nič delati in ne hoditi zdoma.
Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Tradicionalno so obiski in voščila na ta dan dobra priložnost za oseben stik in sporočilo upanja.
Pripravila: UK
Fotografije
