V dneh po Kristusovem rojstvu obhaja Cerkev tri praznike, ki predstavljajo tri prototipe mučeništva: sv. Štefan si je mučeništva želel in ga tudi prestal, sv. Janez Evangelist je tudi želel umreti mučeniške smrti, podobno kot njegovi sobratje apostoli, a tega ni doživel. Nedolžni otroci, še majhni dojenčki, pa si mučeništva niso želeli, a so ga doživeli. Bili so “prve klice mučeništva”. Mučeništvo, ki ga je želel in doživel sveti Štefan, je bilo pokazatelj, kaj je pomenilo živeti kot kristjan v prvih štirih stoletjih Cerkve. Razjarjeni zaradi Štefanovega dozdevnega bogokletja so ga Judje kamnali zunaj mesta. Štefan pa je uprl pogled prosti nebu in prosil za njih odpuščanja. S tem nakazuje popolno naravnanost na Kristusa.

Osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri je v baziliki Marije Pomagaj daroval dr. p. Viktor Papež, ki je v pridigi spregovoril o današnjem prazniku, godu svetega Štefana: “Dan po božiču praznujemo spomin svetega Štefana, prvega mučenca. V drami prvega mučenca lahko vidimo povezavo med rojstvom Jezusa Kristusa in mučencem Štefanom, pri katerem sta izraziti dve drži: izročitev duha Gospodu. Štefan je šel prvi po poti mučeništva Jezusa Kristusa, tudi on je prosil za odpuščanje tistim, ki so ga kamenjali, odpustil je preganjalcem. Štefanova drža je povabilo vsem, da sprejmejo kar življenje prinese pozitivnega in tudi negativnega. V zaupanju v Boga nam prinese različne trenutke, zato se izročimo v njegove roke.
Druga drža je odpuščanje. Ni preklel preganjalcev, ampak jim je odpustil. Postal je podoben Jezusu. poklicani smo, da se od današnjega mučenca učimo odpuščanja.
Sveti Štefan nam kaže pot, po kateri moramo hoditi v naših družinah. logika odpuščanja je odprta, je lastnost močnih ljudi. Štefan je lahko odpustil, ker je bil zazrt v nebo. Moramo moliti k svetemu duhu, da ozdravlja naše strahove. Naj nam sveti Štefan pomaga zaupati Bogu!” Je p. Viktor Papež zaključil pridigo.

Pripravila: AEF

Fotografije