Novice
02. november 2019
SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH Tudi če ne bi bilo vic, bi si jih morali izmisliti, kajti kdo bi si drznil o sebi trditi, da se je pripravljen neposredno prikazati pred Božjim obličjem (Benedikt XVI.)

Vice so kraj, kjer Božja ljubezen blaži Božjo pravičnost. Tam Bog mora odpustiti, kajti ima dovolj časa, da s križem prečisti duše od nesnage greha, da jih obdela z dletom trpljenja in jih primerno pripravi za vstop v veličastno duhovno palačo nebeškega Jeruzalema. V vicah potaplja duše v čistilo, v katerem bodo oprale svoja omadeževana krstna oblačila in jih primerno pripravile za vstop v brezmadežno nebeško čistost. Iz vic jih bo povzdignil v vstajenje podobno kot feniksa iz pepela trpljenja. Kakor ranjeni orli bodo ozdravljene s čudežnim dotikom prečiščujočih plamenov Božjega ognja. Tako bodo lahko poletele v višave v prebivališče prečistih, kjer je Kristus kralj in Marija kraljica. Ne glede na to, kako majhna je krivda, Bog ne odpušča brez solz, kajti solz v nebesih ni več.
Po drugi strani vice niso le kraj, kjer Božja ljubezen blaži Božji pravičnost, pač pa tudi kraj, kjer človekova ljubezen blaži človekovo krivičnost. Verjamem, da se skozi življenje večina mož in žena sploh ne zaveda svoje krivičnosti in nehvaležnosti do tistih, ki jih sicer ljubijo, vse dokler jih od njih ne loči hladna senca smrti. In tedaj, žal šele tedaj, se v polnosti zavedo strašne nezadostnosti svoje ljubezni in prizanesljivosti.
Vice so kraj, kjer Božja ljubezen blaži Božjo pravičnost, kot tudi kraj, kjer človekova ljubezen blaži človekovo krivičnost, kajti človeškemu srcu, ki je še na zemlji, omogoča, da premaga ovire prostora, časa in smrti, da spremeni neizgovorljive besede molitve, nezgorelo daritev v žrtev, nepodarjene rože v miloščino in odpušča dobra dela v pomoč dušam v vicah za večno življenje.
Če ne bi bilo vic, bi bilo obžalovanje naših pregreh neskončno grenko in kesanje zaradi naše nepozornosti do bližnjega neskončno bolj boleče … Toda ker vice so, lahko ta trenutek pademo na kolena, namesto da povešamo glavo; namesto da se zatopimo v molk, lahko takoj začnemo moliti.
Vice nam torej omogočajo, da zadoščujemo za svojo nehvaležnost, kajti ponujajo nam še eno priložnost, da s svojimi molitvami, odpovedovanjem in pokoro prinašamo radost in tolažbo svojim ljubljenim. Ljubezen je močnejša od smrti, zato še vedno lahko ljubimo tudi tiste, ki so s tega sveta odšli pred nami. Mi smo dediči njihovega življenja, obrani sadovi njihovega dela, skrb njihovega srca.

Častitljivi nadškof Fulton J. Sheen (+ 1979)

Verni rajni, ki so umrli v Božji milosti, so Božji prijatelji in morejo za nas prositi.
Kristjani se zato lahko vernim dušam priporočamo za njihovo pomoč v raznih stiskah. Za nas bodo ravno te duše tem bolj prosile, čim bolj jim bomo z molitvijo in dobrimi deli pomagali.

Pripravila: UK