Sveto mašo je na praznik svete Marije Snežne na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, daroval dr. pater Robert Bahčič. V svoji pridigi je prepletal misli prvega in drugega berila in jih navezal na evangelijski odlomek Janezovega evangelija, ko Jezus dokonča svoj nauk, ki ga je začel ob čudežni pomnožitvi kruha. »Če se vprašamo, kaj je osebna izkaznica Boga? Kaj bi odgovorili. Odgovor nam daje prav današnja Božja beseda. Beseda, ki se največkrat ponavlja je prav beseda kruh. In prav kruh je tista osebna izkaznica današnjega Boga. To kar je potem apostol Pavel velikokrat ponavljal in kar je bilo prebrano v drugem berilu je to, da je potrebno sleči starega človeka in si nadeti novega. Pa smo pripravljeni na to? Velikokrat smo na preizkušnji, ne čutimo, da bi morali v svojem življenju kaj spremeniti. Mislimo, da imamo vedno prav, in da to kar delamo, da je dobro. Mogoče je prav, toda Gospod želi, da bi šli še globlje, da bi še več storili za našo duhovno rast. Na tem mestu se pojavi vprašanje, kaj naj storimo, ko bomo gledali Božja dela in Jezus odgovarja, da naj verjamemo v tistega, ki ga je Gospod poslal. Kajti On je življenje. Gospod želi, da bi ljudje začutili, da je potrebno delati za hrano, ki bo prinesla večno življenje.” Svojo homilijo je dr. pater Robert Bahčič zaključil z željo, da bi pri sveti daritvi prosili, da bi imeli odprto srce, da bi pristopali k Božji besedi in evharistiji kot kruhu življenja. Da bi se tudi v nas uresničeval lep slovenski pregovor, ko človeku, ki je dober, rečemo, da je dober kot kruh. Da bi bili torej dober kruh, ki se bo znal vedno znova lomiti za druge, in ki nam bo vir in izvor življenja v Bogu in z Bogom.
Današnji praznik pa je tudi spomin na prvo rimsko Marijino baziliko, ki jo častijo tudi kot Salus Populi Romani »rešiteljico rimskega ljudstva«. Okoli leta 435 jo je posvetil papež Sikst III. Prvotna cerkev je bila zgrajena že v 3. stoletju za časa Liberija. Izročilo navaja, da je Marija sama dala znamenje, kje si želi novo cerkev, in sicer tako, da je na tem mestu meseca avgusta snežilo. Obenem se je prikazala premožnemu plemiču Janezu in mu naročila, naj sezida cerkev. Ko so baziliko zgradili, so se na zbrano množico vernikov z neba usuli cvetni listi bele vrtnice. Danes je bazilika znana tudi kot Maria ad Nives ali »Marija Snežna«
V času svojega papeževanja je sv. Janez Pavel II. Pred Marijino ikono ves čas ohranjal prižgano oljno svetilko. O Marijinem češčenju je zapisal: “Vsak izmed nas naj ve, da takšno češčenje ne samo, da poteši potrebo človekovega srca, temveč je tudi edini primeren odziv na resnico o Božji Materi…Božja Mati je mati Cerkve.” Papež Frančišek je šel molit k njej že dan po svoji izvolitvi.
Pripravila: UK