skrivnost častitljivega dela rožnega venca in obenem zaključni del te prastare molitve, v kateri spremljamo Jezusa in njegovo Mati v » radosti, bridkosti in slavi«, se glasi:
»ki je tebe, devica, v nebesih kronal«
Govori se o podobi, izraža pa se globoko duhovno, nadnaravno resnico.
Krono ali venec, ki že od nekdaj simbolizirala zmagoslavje, moč, čast, veličastvo in konec koncev blaženo radost je teden dni po vnebohodu v nebesa prejela Jezusova Mati Marija, ki jo je Sin vzel k sebi v nebesa z dušo in telesom, in ki sedi na Božji desnici kot Kraljica in obenem naša Mati.
Resnica o Mariji kot Kraljici je del izročila Cerkve že v prvih stoletjih krščanstva. Marija je kraljica, ker je mati njega, ki je Kralj vseh kraljev. Sveti Evfrem Sirski naslavlja Marijo z »Gospo« ali »Gospodarico«, pri čemer se sklicuje na njeno ime Miriam, ki v hebrejščini pomeni gospa, gospodarica, vladarica. Mati nastopa kot Kraljica, vendar taka, da Kristus ostane v središču.
Ob zavedanju, da Marija v duhovnem svetu nima takšne oblasti in moči, kot njen Sin, je bila postavljena v duhovno sredino sicer kot Kraljica a vseeno Mati usmiljena in priprošnjica pri Bogu.
V Marijinih skrivnostih se skriva slava tistega, ki jo je z njimi obdaril. Že ko je šel Jezus prvič javno oznanjat, se je ona držala vstran in se ni vmešavala v njegovo delo. Celo potem, ko je šel v nebo, ni šla pridigat ali učit, ni sedla na apostolski sedež, ni prevzela katerega izmed opravil duhovniške službe. Namesto vsega tega je ponižno iskala svojega Sina pri vsakodnevni maši. V ozadju se je držala tudi takrat, ko je z njim zapustila obzorja tega sveta in je bila že Kraljica ob desnici svojega Sina, niti takrat ga ni prosila, naj vsem razkrije njeno ime, niti da jo naredi vidno vsem, temveč je počakala na čas, ko bo njena slava potrebna za njegovo večjo slavo.
Po preureditvi liturgičnega koledarja je bil god Marije Kraljice z 31.5. prenesen na 22.8., torej na osmi dan po marijinem vnebovzetju, kar je bolj primerno, saj se je Marijino kraljevanje začelo uresničevati, ko je sedla na Božjo desnico.
Češčenje Marije Kraljice v slovenskem narodu lepo odzvanjajo pesmi, ki Marijo opevajo kot Kraljico in odražajo trdno zaupanje v njeno pomoč .
V pesmi »Veš o Marija, moje veselje« … , ki jo je spisal nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik, je v drugi kitici nazorno prikazan namen današnjega praznovanja.
Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica,
sladka Devica, da ti podam?
Drugega nimam, srce mi vzemi,
z nadami vsemi tebi ga dam.
Pripravila: UK
Fotografije
