Praznik Marijinega vnebovzetja je na Brezje ob 10. uri privabil več kot 5200 romarjev, skupaj pa se jih je v tem Marijinem svetišču v zadnjih dneh zbralo več kot 10.000. Praznično sveto mašo je na trgu pred baziliko daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.
V uvodu v sveto mašo je romarje pozdravil rektor narodnega svetišča Marije Pomagaj dr. p. Robert Bahčič. „Dobrodošli k naši nebeški Materi Mariji za njen največji praznik, praznik njenega vnebovzetja,“ je rektor, ki je nato pozdravil nadškofa, zbrane duhovnike, predstavnike javnega življenja, med katerimi je bil tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Matej Tonin s soprogo ter vse zbrane romarje od blizu in daleč, posebej še tiste, ki so prišli peš. Pozdrav je namenil tudi predstavnikom medijev.
Uvodoma je nadškof Zore dejal, da smo na praznik Marijinega vnebovzetja priromali na Brezje, da bi se ob pogledu na Marijo, ki je z dušo in telesom poveličana nad nebeške zbore, tudi mi zazrli onkraj vseh obzorij, ki zamejujejo čas in prostor, in da bi naša srca zahrepenela po Bogu. „Naj nam pogled na Marijo danes razvname našo vero, da se bomo z vso odločnostjo napotili za Bogom, ki tudi vsakemu izmed nas dela velike reči, še večje pa so nam obljubljene, če bomo živeli po njegovi besedi,“ je dejal.
Nadaljeval je, da nam Marijino vnebovzetje govori o tem, da vsak, ki je rojen iz Boga, živi življenje, ki ga svet ne more dati. „Svet je namreč ujet znotraj samega sebe in sam sebe ne more preseči. Življenje, ki ga živimo, prihaja iz Boga in zaradi tega presega ta svet. Ta resnica pa prinaša pred nas nepreklicno dolžnost spoštovanja vsakega človeka. Bog je namreč stvarnik vsega in vsi smo rojeni iz Njega. Na to nas jasno spominja uvod v evangelij po Janezu, ki pravi: „Vse je nastalo po njej, (po Besedi, ki je bila pri Bogu), in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.“ (Jn 1,3-4). Vsem nam je podarjeno življenje in vsem je tudi ponujena luč. Vsak človek na tem svetu je Božji otrok in zato mora biti vsak spoštovan. Nihče nima pravice nikogar zapostavljati, ga izkoriščati, ali kakor pravi papež Frančišek, ga uporabiti in zavreči, kot bi bil predmet za enkratno uporabo,“ je povedal nadškof Zore in vse opozoril, da smo vedno znova postavljeni pred izbiro; bomo izbrali življenje ali se bomo odločili za smrt.
„Zato bi vas rad danes povabil, da se odločimo za življenje. To pomeni odločiti se za Boga in v življenju izpolnjevati njegovo besedo. Najprej to pomeni sprejemati življenje, ki nam je ponujeno, da smo njegovi varuhi. Rad bi se zahvalil vsem očetom in materam, ki ste sprejeli Božjo ponudbo in z Marijo izpovedali – „zgodi se mi po tvoji besedi“ – ko ste začutili, da ste povabljeni, da postanete varuhi življenja, ki vam je bilo zaupano. Ob tem vabim tudi vse, ki si želite postati očetje in matere, pa vam to ni podarjeno; postanite varuhi življenja in prinašalci veselja v puščavo obupa in smrti. Kristjani smo pri tem na poseben način povabljeni k sodelovanju z Bogom.“
Nadalje je ljubljanski ordinarij poudaril, da smo se v slovenskem narodu spet pomaknili na temno stran. „Lansko leto je bilo pri nas rojenih manj ljudi, kot pa jih je umrlo. Stopili smo v senco smrti. Pri nas je veliko govora o pravicah in svoboščinah, premalo pa o življenju. Zmaj, ki je v knjigi Razodetja prežal na dete, da bi ga požrl, ko bi bilo rojeno, stoji tudi v našem narodu. Ta zmaj najprej požre srce. Ne telesa, ne življenja, ampak srce. Ta zmaj najprej požre ljubezen. Tako do konca izsesa ljubezen iz srca, da srce ne ljubi več. In srce, ki ne ljubi več, postane suho in prazno, postane nerodovitno. Nerodovitnost srca se preseli v telo in naredi nerodovitno telo. In nerodovitna telesa naredijo nerodovitno družbo, nerodoviten narod. Zato tam, kjer bi moralo kraljevati življenje, tulijo mrzli vetrovi smrti.“
Nato je povedal, da zmaj danes želi spet zasejati razdor med Boga in človeka, med Božjo voljo in človekovo hrepenenje po sreči. „Vse prevečkrat se dogaja, da tudi mi podležemo prišepetavanju zmaja v prepričanju, da nam obljublja dostojanstvo in svobodo. Pa tudi danes so posledice iste – raj izgine in srce umre,“ je povedal in nagovor sklenilo z besedami: „Morda bi kdo pričakoval, da bom ob tem prazniku govoril o perečih problemih naše družbe, o naših mladih, ki odhajajo v tujino, o nepoštenju in brezpravnosti, ki se razrašča zaradi nedelujočih ustanov. Lahko bi govoril o vsem tem, vendar se problem začenja tukaj, pri veselju nad življenjem. Narod, ki ne zna sprejemati svojih otrok, jih tudi ne bo znal vzgajati, ne bo jim omogočal prihodnosti in ne bo jih spoštoval – pa naj vstopajo vanj ali odhajajo iz njega.
Zato vas vabim, dragi bratje in sestre, da se mi danes ponovno odločimo za življenje. Pri Mariji na Brezjah hočemo vedno bolj postajati ljudje, ki se veselijo življenja in ljubijo življenje – svoje in vseh svojih bratov in sester. Na praznik Marijinega vnebovzetja spoznavamo veličino vsakega človeškega življenja, saj se v vsakem življenju zrcali Božja ljubezen in vsako življenje nosi v sebi sadiko večnosti.“
Pridigi je sledila posvetitev slovenskega naroda Mariji, po koncu maše pa so duhovniki v procesiji odšli v baziliko, k Mariji Pomagaj.
Dobri Bog, z Marijo, v nebesa vzeto, naj bomo deležni slave vstajenja.
Pripravila: AEF