Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomagaj, Pomočnice kristjanov. Kar dva zgodovinska dogodka sta napotila Cerkev, da je dala Mariji naziv »Pomočnica kristjanov« in tudi vpeljala poseben praznik v cerkvenem koledarju. Pod papežem Pijem V. so Turki ogrožali dežele okrog Sredozemskega morja. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov. Vsi so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Papež je zato dal Mariji naziv »Pomočnica kristjanov« in ga dal vplesti tudi v litanije.
Praznik je tudi spomin na vrnitev papeža Pija VII. iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je na svojih vojaških pohodih zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil, da papeževe države ni več. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in ga odpeljejo v Francijo. Tu je trpel lakoto in pomanjkanje. Odvzeli so mu celo strežaja, spovednika, brevir, knjige in pisalno orodje.
Toda leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in naslednje leto dokončno poslan v izgnanstvo. Svoj odstop je moral podpisati v Fontaineblauju pri Parizu, kamor je dal zapreti papeža Pija VII. Ta se je 24. maja istega leta slovesno vrnil v Rim in odredil, da se ta dan slavi praznik Marije Pomočnice kristjanov.
Praznik Marije Pomočnice kristjanov so uvedle mnoge škofije katoliškega sveta. Tako je bil praznik uveden tudi v ljubljanski nadškofiji in sicer na Brezjah, ki veljajo za najbolj priljubljeno slovensko božjo pot.
Začetek upodabljanja Marije Pomočnice se posredno naslanja na Sveto pismo, kjer poroča evangelist Matej o begu svete družine pred Herodovim zalezovanjem (Mt 2,13–15). K temu svetopisemskemu poročilu se nagiba stara legenda, ki pravi, da se je Jezus na begu privil svoji materi okrog vratu in jo prosil: Mati, pomagaj!
To legendarno vsebino je imel pred očmi slikar Lukas Cranach (1472–1553), ki je prvi naslikal podobo Marije Pomočnice, ki jo še danes hranijo in časte v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Innsbrucku.
Po tem vzorcu je poleg nekaterih drugih naslikana tudi podoba Marije Pomagaj na Brezjah. Vendar je ta podoba povsem slovenska in samosvoja.
Sedanja podoba je nastala takrat, ko je Napoleon za časa Ilirskih provinc zasedel tudi Kranjsko deželo. Takrat je v Kranju živel znameniti slikar Leopold Layer (1752–1828).
Med vojno so ga skupaj z bratom Valentinom, Francozi zaprli zaradi poneverbe denarja. Brat Valentin je v ječi kmalu umrl, kar je pomenilo za Leopolda še večjo stisko. Tako se je v svoji stiski z zaupanjem obrnil k Mariji Pomagaj na Brezjah in ji obljubil, da bo poslikal njeno kapelico ter ji naredil novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe.
Marija je poplačala njegovo zaupanje.
Layer je bil rešen iz ječe in svojo obljubo je zvesto izpolnil. Leta 1814 je preslikal Marijino kapelico in naredil sedanjo milostno podobo Marije Pomagaj. Slika je še danes dobro ohranjena.
Kamor koli stopamo v kapeli, nas Marijine oči vedno spremljajo … Kako tolažljiva in vesela novica je izražena v njih! Marijino Materinsko oko nas vidi. To je potrjeno tudi po verski resnici Marijinega vnebovzetja: Marijine oči so žive in vidijo vse naše duševne in telesne potrebe. To je »povedal« tudi slikar brezjanske podobe Marije Pomagaj.
Ko prihajamo k Mariji Pomagaj in ko odhajamo od nje, se vračamo z istimi težavami, le da so te bile obrnjene v njenih milostnih rokah in so zato blagoslovljene. Zaupanje v Marijino pomoč in njeno priprošnjo pri Bogu je vedno stoodstotno nagrajeno. Ob njeni pomoči naša vera res premika gore s tem pa tudi uvidimo, da ima vse v življenju svoj smisel.
Zaupajmo torej Mariji, če sami ne vemo točno kaj in kako bi. Ona nam bo pomagala, da bomo našli Jezusa, Ona nam bo izprosila čudeže, zaradi katerih bo naša vera samo še rasla.
Pripravila: UK
Fotografije
