Novice
01. maj 2018
Sv. Jožef Delavec Danes obhajamo god zavetnika vseh delavcev, predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok.

Evangeliji ne navajajo niti ene Jožefove besede, a v vseh lahko preberemo, da je bil pravičen mož. Preudarno in sočutno je izpolnil svoje dolžnosti po judovski postavi do Boga in do Marije, ko se je ob spoznanju, da je noseča, odločil, da jo skrivoma odslovi. Ko je v sanjah dobil nova navodila, podobno kot so jih nekoč prejemali preroki v stari zavezi, je odgovoril s poslušnostjo vere. Jožef je storil natanko to kar je Gospod od njega pričakoval v vsakem trenutku in vsakem dogodku njegovega življenja.
Od 19. stoletja dalje 1. maja praznujemo spomin na boj za izboljšanje delavnih pogojev delavcev. Boj se je sprva začel v ZDA potem pa nadaljeval v komunističnih državah.
Leta 1955 je papež Pij XII prestavil praznik sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve, na 1. maj in ga preimenoval v čast sv. Jožefu Delavcu. Sv. Jožef bedi nad vso Cerkvijo enako, kot je varoval prvotno domačo cerkev, svojo družino. Z delom svojih rok je Jožef poskrbel za Marijine in Jezusove gmotne potrebe. Čeprav ni bil Jezusu oče po telesu, mu je bil oče po srcu in ljubezni. Vzgajal je Jezusa in ga potrpežljivo izučil za mizarsko obrt. V življenju nazareške družine je bilo delo vsakdanji izraz ljubezni. Sv. Jožef velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.
In ker je bil Jožef iz Nazareta pravičen mož, se danes k Jožefovi priprošnji zatekajo vsi delavci in vsi, ki si prizadevajo za njihove pravice.
» V delu človek uveljavlja in dovršuje del sposobnosti, zapisanih v njegovo naravo. Prvobitna vrednost dela je v zvezi s človekom samim…Delo je za človeka in ne človek za delo«

Pripravila: UK

Fotografije