Z veliko soboto zaključujemo velikonočno tridnevje, zadnje dni pred veliko nočjo. Na ta dan se spominjamo Jezusa v grobu in premišljujemo o skrivnosti Zapuščenega Jezusa, o upanju Velike sobote na vstajenje od mrtvih, na osvoboditev od smrti in zagotovilu Večnega življenja.
Vrhunec velike sobote je velikonočna vigilija, najbolj slovesno bogoslužje celotnega leta. Z vigilijo smo pričeli praznovanje Jezusove zmage nad smrtjo.
Velikonočno vigilijo je v baziliki Marije Pomagaj vodil rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, ob njem so somaševali sobratje, ki bivajo v frančiškanskem samostanu Brezje: dr. p. Viktor papež, dr. p. Leopold Grčar, p. Polikarp Brolih ter p. Tomaž Menart.
Pred baziliko so duhovniki z blagoslovljenim ognjem prižgali velikonočno svečo, ki so jo v procesiji prinesli v cerkev. Sledila je hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa. V besednem bogoslužju smo podoživeli zgodovino našega odrešenja.
Tretji del velikonočne vigilije predstavlja obnovitev krstnih obljub, glavni del vigilije pa je sveta maša z evharističnim obredom.
V pridigi je p. Robert Bahčič o Mariji in angelu, ki se v svetem pismu pojavlja dvakrat. Na dan Gospodovega oznanjena Mariji, ko angel prinese blago vest, da bo spočela Odrešenika ter v današnjem evangeliju, ko beremo o angelu – mladeniču – v Kristusovem grobu. “Kakor je nekdaj Marija, prestrašena ob angelovem sporočilu sprejela naznanilo Kristusovega rojstva, tako sedaj skupaj z Marijo Magdaleno in Salomo prestrašena sprejema angelsko vest o Gospodovem vstajenju.
A pomembna je razlika med obema držama angela: ko je angle prišel v Nazaret k Mariji, je pred Njo stal. To je pomenilo, da Odrešenika čaka trpljenje in preganjanje, ko ne bo časa za mirovanje, temveč za pripravljenost za izpolnjevanje božje volje.
A sedaj angel sedi kot zmagovalec. Tudi Sveto pismo slikovito opiše Jezusa, da sedi na Očetovi desnici in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Kristus sedi na Očetovi desnici kot zmagovalec. Vera v vstajenje se ne zgodi zaradi praznega groba, ampak po razodetju angela. Žene vidijo in slišijo oznanilo in prav beseda angela spodbudi srca, da sprejmejo to oznanilo.”
“In kaj lahko storimo in odgovorimo na to ljubeče dejanje našemu Bogu, da je obudil našega gospoda Jezusa? Lahko odgovorimo z zvesto ljubeznijo svojega življenja. Ko se veselimo vstajenja naj tudi mi postanemo romarji v večno življenje.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.
Bodimo tudi mi, tako kot angel, prinašalci upanja in vesele novice o vstajenju Gospoda!
Pripravila: Andreja Eržen Firšt