Odlomek iz Psalma 31, ki ga je zapisal psalmist David nas na lep način uvaja v čas, v katerega smo vstopili danes. Post je čas priprave na veliko noč, ko kristjani pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti, Matej, Marko in Luka.
Dandanes si pravzaprav ne moremo predstavljati, da zapisane božje besede ne bi mogli brati in spoznavati sami. A temu v zgodovini dolga stoletja ni bilo tako; božja beseda v svetem pismu je bila pisana in pri sveti maši govorjena v latinskem jeziku. Zato je bilo potrebno najti način, kako ljudem približati oz. narediti bolj razumljivo zgodovino odrešenja. In tako so nastale t.i. biblije ubogih; na freskah, v knjigah ali na tekstilu.
Postni prti so del te zgodovine, predstavitve svetopisemskih dogodkov v likovni obliki. Postni prt, ki smo ga nocoj prvič izobesili v baziliki Marije Pomagaj, je izredno poglobljeno in poduhovljeno delo ruske akademske slikarke, Maše Bersan Mašuk.
V središče odrešenjske zgodovine je postavila znamenito Cimabujevo podobo križanega Gospoda Jezusa Kristusa. Ustvarjalka je o postnem prtu zapisala: »Jezus – Bog, je Življenje samo, je učlovečena Božja ljubezen do človeka, do vsakega od nas. Ko vidimo Jezusa, tako kruto mučenega, pribitega in umirajočega na križu, šele zaslutimo, kako zelo nas ima rad: učlovečil se je, da bo za nas trpel in umrl na križu. Uresničuje se beseda evangelista Janeza: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak, da bi se svet po njem rešil.« Jn 3, 16-17. Ta dar je človek zavrnil in Odrešenika pribil na križ. Bog je vse to vedel naprej in se je klub temu učlovečil. To je dominanta, zato čast Troedinemu Bogu, čast Jezusu! Brez Boga ni ne rojstva, ne smrti!«
Večerno sveto mašo je daroval provincialni minister, p. Marjan Čuden, ob somaševanje p. Roberta Bahčiča, rektorja brezjanske bazilike. V nagovoru je p. Marjan spregovoril o današnjem prazniku in o času, v katerega smo vstopili: “Prah si in v prah se povrneš. Misli na smrt in boš dobro živel. Sta izreka, ki nam izpričujeta globoko modrost. Kajti, ko mislimo na smrt, potem prenehamo zapletati življenje z minljivimi stvarmi. Preko vrat smrti ne moremo z nobenim drugim zakladom kot s tistim, ki smo ga naredili v življenju. Postni čas nas vabi k posvetitvi, k misli na večnost, na Boga. ...
Pepel je znamenje, da se postimo, da se kesamo. Pogledati moramo sebi v obraz duše. Greh je krivda, za katero smo odgovorni in jo v postnem času hočemo z Božjo pomočjo odstraniti iz življenja. Človek sebe najde, ko se v ljubezni žrtvuje za druge. Tako se najdemo tudi v postnem času. Post iz ljubezni, združen z dobrimi deli, nam vrne dobro podobo. Post nas vodi k sočutju do preizkušanih bratov in sester. Sočutje je bistveno za ljubezen do bližnjega. Post ne bi smel miniti brez zastonjskih dobrih del.
Jezus je trpljenje sprejel zaradi ljubezni do nas.” Je dejal p. Marjan in nadaljeval: “Prt se v svetem pismu pojavi na treh mestih: – prt, s katerim se je Jezus opasal, ko je učencem umil noge, – potni prt, ki ga je v rokah držala veronika, dobra žena, ki je pomagaja Jezusu, – prt, v katerega je bil zavit Jezus.” Je nagovor zaključil p. Marjan Čuden.
Po sveti maši je sledila predstavitev postnega prta; o zgodovini postnih prtov je spregovoril Andrej jeklar, o postnem prtu Maše Bersn Mašuk pa dr. Andrej Doblehar. Ob koncu sta postni prt v baziliki Marije Pomagaj blagoslovila p. Marjan Čuden ter p. Robert Bahčič.
Postni prt bo v baziliki Marije Pomagaj do velikega petka, ko ga bomo sneli in shranili do naslednjega leta.
Želimo vam duhovno bogat postni čas ter da bi vedno našli čas zase in Gospoda.
Pripravila: Andreja Eržen Firšt