Češčenje svete družine je sorazmerno nov pojav, saj se je pojavilo šele v 17. stoletju, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu, msgr. Fraçois-Xavier de Laval, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665), katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 razglasil za blaženega. Praznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.
Življenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, obisku modrih z Vzhoda, begu v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Praznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost, spoštovanje in ljubezen, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja.
(vir: katoliska-cerkev.si)
Na nedeljo svete družine je običaj, da se pri svetih mašah blagoslovijo otroci. Tako je bilo danes tudi v baziliki Marije Pomagaj. “Apostol Pavel pravi, da je ljubezen tista, ki spremlja naše medosebne odnose, še posebej v družinah. Danes molimo za družine, predvsem za tiste, ki so v stiskah. Da bi čutili božjo bližino. To nam danes sporoča tudi evangelij, ki pravi, da je nad nami blagoslov, če izpolnjujemo božje zapovedi. Le tako bomo lahko vzdržali pritiske. Moramo moliti k sveti nazareški družini, da nam pri Bogu izprosi milosti in modrosti. Blagoslov otrok danes poteka, da bo čim več milosti in tem manj gorja in slabih besed. Da bi raslo tisto kar je božjega v našem življenju.” Je med drugim v pridigi spregovoril rektor bazilike, p. Robert Bahčič.
Ljubi Bog, daj da bomo tudi mi v naših družinah v medsebojni ljubezni krepostno živeli!
Pripravila: AEF