Novice
03. december 2018
Sv. Barbara, mučenka Danes obhajamo god sv. Barbare, zavetnice rudarjev, metalurgov, arhitektov, stolpov, ujetnikov, krovcev, zidarjev.

Sv. Barbara izhaja iz zgodnje krščanske dobe, kar pomeni, da o njenem življenju in mučeniški smrti nimamo zanesljivih poročil. Navezani smo na legendo, ki je nastala dosti pozneje.
Po davnem izročilu je bila Barbara je bila hči pogana iz Nikomedije v mali Aziji in jo je za krščanstvo pridobil znameniti krščanski učitelj Origen. Živela je v drugi polovici tretjega stoletja in je bila hči poganskega kralja Dioskura. Zaradi njene lepote jo je oče zaprl v stolp z dvema oknoma. Ko se je nekega dne vrnil s potovanja, je videl, da ima stolp še tretje okno, pred vrati pa je našel razpelo. Hči mu je priznala, da je sama ukazala, naj ji prinesejo križ in napravijo tretje okno, zakaj – tako pripoveduje legenda: »Skozi vsa tri okna bi prihajala k njej milost troedinega Boga.« Poslej naj bi bil stolp njena tretja ječa. A glej, vrata so se sama od sebe odprla.
Oče je želel, da bi se Barbara poročila s kraljevičem Fabricijem, vendar je svetnica očetovo željo odločno odklonila. Vrgli so jo v ječo, kjer so jo tri dni mučili. Obsojeni na smrt ji je lastni oče z mečem odsekal glavo, za kar ga je takoj nato ubila strela.

Prepoznamo jo s stolpom, s katerim je največkrat upodobljena. Stolp je simbol vsakega ujetništva. Vrata, ki se nenadoma odpro, so podoba čudežne rešitve in vsake stiske, iz katere človeku pomaga Bog. Kelih, ki je tudi eden od simbolov sv. Barbare, pa pomeni okrepčilo, ki ga je njej dajala trdna vera.
Temačen stolp med drugim ponazarja tudi rudniške rove globoko pod zemljo, zato so si jo rudarji vzeli za svojo svetnico. Rudar, ki je želel srečno priti iz jame in umreti doma, je sv. Barbari na njen god v rovu prižgal lučko.

Če na barbarino odrežemo in denemo v vodo vejice češnjevih in slivovih dreves, le te ob božiču zacvetijo.
Po stari šegi pa na ta dan v plitvo posodo vsejemo pšenično zrnje, ki on božiču tudi ozeleni.

Pripravila: UK