Predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor je danes obiskal prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. S svojim obiskom je našemu Muzeju izkazal veliko priznanje in pomeni spodbudo za delo v prihodnje.
17. decembra je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Vesela smo vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. V preteklih dveh letih beležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej, kot je Muzej jaslic, zelo lepo število.

Pred baziliko Marije Pomagaj sta predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja sprejela rektor svetišča Marije Pomagaj dr. p. Robert Bahčič, direktorica Romarskega urada Brezje, dr. Andreja Eržen Firšt ter sobratje frančiškani. Predsednik si je naprej ogledal jaslice v baziliki Marije Pomagaj ter nato pisano paleto teh v muzeju, ki je edini v daleč naokoli »Zelo smo veseli in ponosni, da ste danes prišli k nam na Brezje, da ste si ogledali jaslice v baziliki in naš muzej, za katerega smo si zadali delo treh let, da smo ga uredili, preoblikovali, položili vse jaslice vsake v svojo vitrino tudi po kontinentih. Najbolj smo pa veseli ljudi, ki prihajajo in ko vidimo, da odhajajo veseli zadovoljni je nekaj posebnega,« je dejal p. Robert Bahčič in izrazil upanje, da je predsednik tako kot mnogi, ki Muzej obiščejo, v njem našel mir.
Predsednik Pahor se je zahvalil za sprejem in priznal, da ga je videno presenetilo. »Rad bi izrekel priznanje, da nisem pričakoval, da bo ta postavitev tako impozantna in osupljivo privlačna kot je. To ni samo nekaj turistična atrakcija, ampak hranimo tukaj nesnovno kulturno dediščino. Mislim, da ima iz tega vidika to širši nacionalni pomen in sem zelo zadovoljen, da je arhitektu in vsem, ki so pri tem sodelovali uspelo na tako zanimiv način postaviti ta muzej in upam, da bo lepo in dobro služil svojemu namenu in da bodo ljudje zadovoljni, ko ga bodo zapuščali.«

Pahor je v dar prejel glinene jaslice, avtorja Marka Fabianija (Križe pri Tržiču), za katere je obljubil, da jih bo postavil v predsedniški palači in dodal, da misli, da bo to prvič, da bodo v njej stale jaslice. »Pozanimati se bom moral, preden uradno rečem, da jih še ni bilo. Predsedniška palača letos obeležuje 120-letnico. Pred stotimi leti je prav v predsedniški palači dobrih 30 dni zasedala prva slovenska vlada, prvi slovenski narodni svet. Nimamo podatkov ali so takrat priredili kakšno tako razstavitev, menim iz podatkov, ki jih imam, da tega ni bilo. Potem si upam sedaj neuradno reči, da ko se vrnem s sodelavci v veliko kristalno dvorano predsedniške palače, kjer je božično drevo bomo pod njega postavili jaslice, ki smo jih dobili in bo to v zgodovini prvič, da bodo tudi v predsedniški palači. Tako, da se mi zdi iz tega vidika tudi en tak lep simbolen mejnik.«

Na vprašanje, zakaj se mu zdi pomembno ohranjanje širine in odprte nazorskosti v vse smeri, pa je Pahor odgovoril: »Kolikor je seveda božič in vse kar je z njim povezano krščanski praznik, toliko je v slovenski tradiciji tudi na nek način družinski praznik. Z njim so povezani številni običaji, ki so del našega narodnega značaja in se mi zdi prav, celo najbolj primerno, da ob takšnih priložnostih spomnimo vse nas, da imamo Slovenci neke značilnosti, ki sežejo od družinskega do narodnostnega življenja in deloma so povezane tudi s tem časom. Zato se mi zdi prav in tudi rad to storim.«
Dejal je, da v tem primeru ne gre za neko uradno dolžnost, gre za nek notranji vzgib, da pride do ljudi, ki so v tem primeru z Muzejem jaslic naredili nekaj, »kar ni pomembno samo za Brezje, kar ni pomembno samo za slovenske katoličane, ampak je pomembno za vse nas. Tukaj se lahko vidi, daje na ogled nekaj kar sodi v našo kulturno narodno dediščino. To se mi zdi tudi v luči prihodnosti zelo pomembno.
V poslanci, ki jo bom prebral na Silvestrov dan bom rekel, da ne vemo, kaj se bo zgodilo v naslednjih 100 letih, ampak naši otroci pa morajo ta leta preživeti, ne vemo ali bodo v miru ali ne, o vsem ne odločamo. Odločamo pa o tem, kaj jim bomo dali, kaj jim bomo privzgojili kot vrednote«.
Po njegovih besedah strpnosti, sožitja, solidarnosti, ponosa na našo narodno dediščino, samozavesti glede prihodnjih ravnanj drugi namesto »nas ne morejo storiti, samo mi lahko«.

Pripravila: AS, AEF

Fotografije