Sestra Tončka Krajnik je v spremstvu redovnih sester iz kongregacije sester usmiljenk priromala na Brezje. Udeležile so se svete maše, ki jo je po namenu sestre Tončke, ob somaševanju dr. p. Leopolda Grčarja ter g. Mirka Isopa z Avstrijske Koroške, daroval dr. p. Viktor Papež.
Po sveti maši je sestra Tončka spregovorila o svojih spominih na trenutek, ki se je dogodil na današnji dan pred osemdesetimi leti. Čudežna ozdravitev je zaznamovala nadaljno življensko pot takrat devet letne deklice.
V letu 1938 se je družini Krajnik zgodilo nekaj, kar jo je zaznamovalo za vse življenje. Njihovo sedemletno deklico Tončko je med raznašanjem časopisa po domači vasi napadel pes. Zbolela je in kmalu ni mogla več hoditi. Bolezen ji je ohromila noge in roke, kmalu pa tudi ni mogla več govoriti. Onemela in ohromela deklica je obležala doma. Doma, v sobi kjer je večino časa ležala, je bolna deklica nenehno pogledovala in z ročico, ki jo je le za silo lahko premikala, kazala na sliko Marije Pomagaj. Tako sta se Tončkina oče in mati odločila, da jo peljeta na Brezje. V cerkvi sta ohromelo deklico položila na tla, tako da je lahko videla Marijin oltar. Med obredom sv. maše, med povzdigovanjem, je Tončka vstala in spregovorila. V trenutku je bila popolnoma ozdravljena.
Pozneje je Tončka vstopila k sestram usmiljenkam. “Kako lepo je, da je človek lahko srečen v tem poklicu!” je veselo dejala v filmu Čudež, ki predstavlja njeno življenje.
Čeprav je sestra danes že v častitljivih letih, še vedno z veseljem in živahnostjo spregovori o čudežu pri Mariji Pomagaj. Predvsem pa se še vedno vsak dan zahvali Materi Mariji, ki ji je storila tako neizmerno milost.
Sestra se je po končani sveti maši pred cerkvijo srečala s svojimi sovaščankami, ki so bile v času njene bolezni ravno tako deklice, kot je bila ona. Še vedno se živo spominjajo tega velikega dogodka.
Ob današnji obletnici tudi mi sestri Tončki želimo še obilo Božjega blagoslova in Marijinega varstva.
Pripravila: Urša Klobučar