Prvi konec tedna v septembru je na Brezjah zaznamovan s slovesnostmi, s katerimi želimo obeležiti častitljivi jubilej, 110-letnico kronanja milostne podobe Marije Pomagaj.
Današnje praznovanje se je pričelo s slovesno sveto mašo v baziliki Marije Pomagaj. Somaševanje je vodil rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Svete maše se je udeležilo veliko število romarjev iz vseh koncev naše dežele. Že v uvodu v sveto mašo je p. Robert Bahčič poudaril velik pomen praznovanja 110-letnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, kraljice Slovencev.
V nagovoru je p. Robert Bahčič nejprej spregovoril o zgodovini kronanj Marijinih podob: “Navada, da so začeli kronati Marijine podobe na javen in slovesen način in potem tudi z liturgičnim obredom, sega na zahodu v 16. stoletje. To ljudsko pobožnost pripisujejo kapucinu p. Hieronimu Paolicciju (1552-1620), ki je za sklep po pridigah o Mariji na ljudskih misijonih kronal Marijine podobe. To je bilo zelo pobožno in spokorno dejanje. Krone pa so bile najvećkrat narejene iz srebra in zlata, ki so jih ljudje nosili na svojih verižicah, uhanih ali prstanih in so jih darovali za izdelavo krone.
Po tem zgledu patra Hieronima so tudi drugi pričeli gojiti, na enak način, pobožnost do nebeške Matere Marije. Po letu 1636 so se pričela množična kronanja Marijinih podob.
Najprej se je oblikoval preprost obred kronanja Marijinih podob, a v liturgične obrednike Cerkve je prišel šele 29. marca 1897. Že kapucin Hieronim je jasno povedal, da se kronajo lahko samo najbolj češčene Marijine podobe. Vatikanski kapitelj pa je kmalu določil pogoje, ki jih je prosilec moral dostaviti, da so odobrili kronanje in sicer: primerna starost podobe, njeno češčenje in čudeže, ki so se zgodili.”
Kronanje Marijinih podob je imelo skozi vso zgodovino krščanstva velik pomen. “Rimski papeži, ne samo da so dovoljevali kronanje Marijinih podob, ampak so jih pogosto sami okronali ali pa so za to dejanje pooblastili škofe. Kronanje Marijinih podob je spomin in znamenje tistega kronanja, ki ga je izvršil Bog Oče po Kristusu in v Svetem Duhu, ko je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Današnji praznik in spomin na kronanje milostne podobe Marije Pomagaj je izraz naše vere in je znamenje našega skupnega občestva, ki veruje in ljubi. Naš pogled je v veri usmerjen v nebeško skupnost, kjer se na Jezusovi desnici nahaja naša nebeška kraljica Devica Marija.”
“Marijina zvestoba se je kazala skozi vse njeno življenje, a najbolj ko je stala pod križem svojega Sina. Zaradi vsega svojega življenja in zgleda je bila vzeta z dušo in telesom v nebesa in zato kronana za kraljico. Kot Kraljica nebes in zemlje ima v odrešitvenem Božjem načrtu, skupaj s Kristusom in v odvisnosti od njega, prav posebno mesto.”
Po sveti maši je sledila procesija po vasi, z lučkami in podobo Marije Pomagaj. Dolga procesija se je v baziliko vrnila prav v trenutku, ko so se z neba spustile prve kaplje dežja. Marija je uslišala naše prošnje in omogočila, da smo Njeno podobo lahko počastili v procesiji.
Do zadnjega kotička polna cerkev je pričakala pevce Slovenskega okteta, ki so se prvič v zgodovini obstoja okteta s koncertom predstavili na Brezjah. S petjem Marijinih pesmi so blagozvočno napolnili baziliko in stopnjevanje koncerta proti zaključku je bilo nepozabno. S pesmijo, ki so jo zapeli pred milostno podobo Marije Pomagaj, so se še prav posebej poklonili Božji Materi.
Koncert Marijinih pesmi je s tekstom o kronanju milostne podobe 1. septembra 1907 prepletel Jure Sešek. Ob zaključku koncerta se je pevcem zahvalil p. Robert Bahčič ter izrazil upanje, da Marija Pomagaj ne bo morala čakati nadaljnjih 110 let, da bo pri njej ponovno nastopil Slovenski oktet.
Poslušalci so pevce Slovenskega okteta nagradili z velikim aplavzom.
S pesmijo Ave Marija se je zaključil nepozaben večer, spomin na kronanje milostne podobe Marije Pomagaj.
Pripravila: AEF
Fotografije
