Večerno sveto mašo na praznik, 110-letnico kronanja milostne podobe Marije Pomagaj je v baziliki daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V nagovoru romarjem, ki so na preznik priromali k Njej, je povedal: “Beraški redovi (manjši bratje in dominikanci) so v začetku 13. stoletja prinesli pravi preporod v Cerkvi in v češčenju Matere Božje. In v čem je bil razlog tega preporoda? Sv. Frančišek in njegovi bratje so ponovno sedišče svojega osebnega življenja postavili osebo Jezusa Kristusa in življenje po njegovem svetem evangeliju. Ponovno so pričeli premišljevati o Jezusovem učlovečenju, njegovem delovanju, njegovem trpljenju, smrti in vstajenju. Evangelij je zanje postal pot k svetosti. In prav ta temeljna usmeritev na Jezusa je na novo oblikovala in poglobila češčenje Jezusove Matere Marije.
Frančiškova ljubezen do Marije se je pričela iz dejstva, da nam je Marija dala »brata Gospoda veličastva«, kakor je zapisal sv. Bonaventura. Prav zaradi tega je Frančišek Mariji prepeval posebne hvalnice, zanjo sestavljal molitve in z njimi hotel izraziti ljubezen do Matere Božje. Izbral jo je tudi za zaščitnico reda Manjših bratov, da bi jih hranila in varovala skozi vse življenje.
Do Matere učlovečenega Sina je Frančišek gojil posebno ljubezen in tako se je pričelo ponovno razmišljati o Marijinem življenju in njenem češčenju. Nihče ni toliko sodeloval z učlovečenim Božjim sinom kakor Marija, nihče mu ni tako služil in ga imel rad, kakor Marija. Nihče ni okusil tolikega veselja in radosti kakor Marijino srce. To je Marija tudi sama povedala v svoji hvalnici: »Moje srce se raduje v Bogu mojem zveličarju …«
Sveti Bernardin Sienski je o Marijinem srcu zapisal, da je kakor goreča peč iz katerega prihaja sedem plamenov, ki so bili prižgani ob sedmih pomembnih trenutkih v katerih se je znašla Devica Marija. Vseh teh sedem trenutkov je zapisanih v evangelijih in okrog teh se je tudi po Marijinem razodetju počasi oblikovala pobožnost »Sedmerih Marijinih radosti«, ki so bile poseben dar za mistične duše v mističnih videnjih.
Pobožnost do sedem Marijinih radosti je veliko starejša od pobožnosti do sedem Marijinih žalosti. O ljubezni in češčenju, po Marijinem naročilu, do njenih radosti pričajo sv. Peter Damijani, sv. Tomaž Canterburyski, sv. Bernardin sienski, sv. Janez Kapistran in mnogi iz vrst reda manjših bratov.
Marija sama je preko videnj razodela sedem radosti, ki jih je deležna v nebesih in ki odgovarjajo tistim, ki jih je doživela na zemlji. Marijine radosti, ki jih je bila deležna v zemeljskem življenju so: ob angelovem oznanjenju, ob obisku pri teti Elizabeti, ob Jezusovem rojstvu, ob obisku treh modrih, ko je 12 letnega Jezusa ponovno našla v templju, ko se ji prikaže vstali Sin in ob njegovem vnebohodu.

Marija sama je ob razodetju prosila molivce, da naj ob premišljevanju njenih radosti, namesto materialnih rož, spletajo dragocenejšo in zaslužnejšo krono, krono, ki jo sestavljajo molitve, svete in pobožne misli ob spominu na njenih sedem radosti.
Kdor bo Marijo tukaj na zemlji kronal s temi mističnimi rožami, bo nekega dne ona sama takšnega molivca in častilca kronala z neminljivimi rožami v nebesih.
Papež Pij X., ki je leta 1907 dovolil kronanje naše milostne podobe Marije Pomagaj, je leta 1905 napisal posebno pismo s katerim je molitvi rožnega vence sedmih Marijinih radosti ali serafinskemu rožnemu vencu podelil posebne odpustke. Vsem, ki so v cerkvah manjših bratov javno molili omenjeni rožni venec, se daje odpustek brez kakršnih koli zahtev (spovedi, obhajila, obiska cerkve …). Tudi to je bil še en poseben Marijin dar vsem njenim otrokom, ki so se z zaupanjem zatekali pod njeno materinsko varstvo.
Tudi danes, ob 100-letnici kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, želimo, že tukaj na zemlji, z našimi molitvami, pesmimi in premišljevanjem Božje besede, spletati krono njej v čast in nam v zveličanje.”
Po sveti maši so sodelavke molitvenega priročnika Magnificat predstavile to publikacijo in jo priporočale v uporabo.

Pripravila: AEF

Fotografije