V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču, pri Mariji Pomagaj, so se že od jutra naprej zbirali romarji, ki so k Njej priromali iz različnih koncev naše domovine in tujine. Peš ali s kolesom, avtomobilom ali v skupini z avtobusom, k Mariji so vsi prišli, da jo počastijo na Njen največji praznik.
Bazilika Marije Pomagaj se je napolnila že pri jutranji sveti maši ob 9.30, slovesna sveta maša ob 10. uri pa je presegla vsa pričakovanja. Romarji so zapolnili vse prostore okoli bazilike, številni so se ohladili v senci v parku. Vsega skupaj je k slovesni sveti maši ob 10. uri priromalo preko 3500 vernikov.
Slovesno sveto mašo je na trgu pred baziliko daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ob somaševanju rektorja brezjanske bazilike, dr. p. Roberta Bahčiča, p. Tomaža Podgornika ter tajnika Nadškofije Ljubljana, g. Boštjana Prevca.
V uvodu v sveto mašo je romarje pozdravil rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, še posebej je pozdravil tiste, ki so na Brezje priromali peš, od blizu in daleč. Zahvalil se je narodnim nošam za to, da polepšajo slovesnost, medijem, da širijo dobro novico o Marijinem prazniku. Obenem pa se je zahvalil nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu, da bo na Marijin praznik vodil slovesno sveto mašo.
Nadškof Zore je v nagovoru številnim romarjem spregovoril o opzimizmu in veselju, s katerim nas navdaja Marija. “Marija je na obisku pri sorodnici Elizabeti zapela Magnifikat, moja duša poveličuje Gospoda. Prevzeta od Božje ljubezni, ki se je v njenem življenju kazala na tako izreden način, je njena duša vzklikala Bogu v hvaležnosti in občudovanju, ki ga premore samo nekdo, ki je postal ves Božji. In ona je postala vsa Božja. Svoje življenje je izročila njegovi previdnosti. “Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.” Od tega trenutka naprej je Božja beseda in njegova volja vodila njeno življenje in usmerjala njene odločitve. Bog jo je ljubil, ona pa mu je ljubezen vračala tako, da se je izročila v njegove roke.
Skupaj z Marijo danes tudi mi ponavljamo njeno hvalnico. Skupaj z njo tudi mi poveličujemo Gospoda, ker je eno izmed nas, njo, ki je vsa čista in vsa lepa, povišal nad angelske zbore, ko jo je z dušo in telesom vzel v nebesa in jo poveličal. V njej je Oče v polnosti uresničil Jezusove besede iz velikoduhovniške molitve pri zadnji večerji, ko je svojega Očeta prosil za svoje učence: “Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz” (Jn 17, 24). Nihče ni bil tako zvest Jezusov učenec, kot je to bila Marija, ki je hodila z njim vso pot njegovega zemeljskega življenja, od spočetja v Nazaretu do smrti in pokopa na Kalvariji. Zato je Jezus na njej kot prvi izpolnil besedo, ki jo je izrekel svojim: “Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz” (Jn 14,3).
Katoličani se veselimo Marijinega vnebovzetja, zato tudi za nas predstavlja dan optimizma in upanja.
Veselimo se praznovanja dejstva, vsebovanega v verski resnici o Marijinem vnebovzetju, ki pravi: “Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.” Čeprav je Marijino vnebovzetje eden najstarejših krščanskih praznikov, je vnebovzetje kot versko resnico razglasil šele papež Pij XII. leta 1950.
Marijinega vnebovzetja pa se veselimo tudi kot obljube, kot obeta za našo prihodnost. “Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz,” smo slišali Jezusovo zagotovilo. Marija je samo prva izmed tistih, po katere bo Jezus prišel in jih vzel k sebi, da bodo tam, kjer je on. Ko bo prišel naš čas, bomo tudi mi doživeli, da je Bog zvest svojim obljubam. Tudi mi bomo deležni poveličanja v nebeški slavi. Vstopili bomo v svobodo, za katero nas je oprostil Kristus.”
A preden bomo tudi mi deležni večnosti, moramo stopiti po Marijinih stopinjah, da bi se ob Marijinem zgledu tudi mi učili izpolnjevati Božjo voljo. “V tej odgovornosti moramo biti podobni Mariji, ki je z odgovornostjo sprejela Božjo ponudbo in postala mati Jezusa Kristusa. Sprejela je dar materinstva in postala varuhinja življenja, ki je zaživelo v njenem telesu.”
“Tudi v našem življenju se lahko zazdi, da težave in preizkušnje grozijo, da nas bodo pokončale. A ne bojmo se. Zmaj, noben zmaj, nobeno zlo, noben režim, nobena ideologija, pa naj se zdi še tako mogočna in trdna, nima življenja v sebi. Zlo, nasilje, sovraštvo, vse to nosi v sebi želo smrti in je obsojeno na smrt.” Je z optimizmom pridigo zaključil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Po pridigi smo skupaj zmolili molitev posvetitve slovenskega naroda Mariji. Za to priložnost smo na Brezjah natisnili podobico z molitvijo, ki so jo prejeli vsi romarji.
Po koncu maše pa je nadškof Zore podelil posebni papeški blagoslov s popolnim odpustkom. Prejeli so ga vsi romarji, pod običajnimi pogoji: zakrament svete spovedi, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta.
Praznično dopoldne se je zaključilo s procesijo romarjev, ki so se prišli pokloniti milostni podobi Marije Pomagaj.
Pripravila: Andreja Eržen Firšt