Novice
22. junij 2017
"Goreči škof" - dokumentarni film o nadškofu Antonu Vovku V dvorani nad zakristijo bazilike Marije Pomagaj na Brezjah smo nocoj predstavili dokumentarni film o nadškofu Antonu Vovku.

Življenjska zgodba nadškofa Antona Vovka je na sodoben in razumljiv način predstavljena v filmu, ki je nastajal dve leti. 55-minutni dokumentarni portret prikazuje zgodbo človeka, ki se je prizadeval vsa svoja leta delovanja ostati pokončni steber slovenskega naroda in Cerkve. Film zajema nadškofovo celotno življenje, vse od rosnih let v Vrbi do škofovanja v Ljubljani.

“Stojmo trdno kakor hrast na poljani, ki je pripravljen na sunke vetra z vseh strani.” So besede velikana slovenskega naroda – ljubljanskega nadškofa Antona Vovka, ki je s svojo gorečnostjo vnemal čustva in misli. Vovkov odbor, ki je želel, da nadškofovo življenje spozna vsa slovenska javnost, je zapisal, da je bil Anton Vovk »izreden kot človek in kot škof. Bog ga je obdaril s talenti, ki so mu v zapletenih in grobih razmerah med vojno in po njej pomagali, da je trdno stal, modro in zanesljivo vodil nadškofijo in zanjo veliko pretrpel. Vsem vernim tistega časa je bil kakor skala in svetilnik.«

Dokumentarni portret je lik Antona Vovka približal publiki z obujanjem spominov na škofa birmovalca, ko je birmoval po župnijah velike ljubljanske nadškofije, vse od Metlike do Rateč, vmes celo v slovenski Istri; škofa z veliko postavo in mogočnim glasom ter škofa, ki so ga zažgali. Prav ta dogodek je najbolj odmeven in ima v filmu posebno mesto.

Film predstavi nadškofa takšnega, kot je bil: pogumen, odločen in hkrati ljubeč. Oriše ga kot izjemno osebnost; zavedajoč se poslanstva tudi v težkih in prelomnih časih. Ljudje ga opisujejo kot velikega moža z značilnim močnim glasom in nastopom. Njegova osebnost je preprosta, iskrena, pravična, čuteča, razumljiva, usmiljena, resnicoljubna, pastoralno modra in svetniška. Pojem »goreči škof« ponazarja škofovo gorečnost v vseh pomenih besede: goreče je svaril, tolažil, pomagal in se boril proti vsaki krivici ter na koncu svojo vero tudi izpričal v ognju. Ob njem je človek našel gotovost, oporo, ob njem ni bilo strahu. Ljudem je vedno znal dajati upanje in se tako mnogim zapisal v srce.

V filmu je zelo pomembna simbolna predstavitev vsebine – predvsem intervjuje povezuje simbol luči. Skozi besede ljudi se – od zgodovinarjev, duhovnikov in vernikov – odkriva življenje nadškofa o spominih s srečanj z njim ter pripovedovanjem objektivnih dejstev o njegovem delu in s tem se krepi naša zgodovinska zavest in spomin.

Namen filma je, da bi v življenju posnemali škofa tudi mi in da bi nosili njegovo sporočilo naprej. Po filmu je sledil pogovor z ustvarjalci filma (režiser David Sipoš in scenarist Rok Andres), posamezniki iz publike pa so na koncu tudi sami obudili spomine na Antona Vovka in povedali svoje izkušnje.

Več informacij o filmu si lahko preberete na povezavi: https://www.antonvovk.si/.

Pripravila: AČ

Fotografije