Skozi ves dan so na Brezje, k Mariji Pomagaj, romali številni, iz vseh koncev naše dežele in tujine. Prav posebej slovesno pa je bilo zvečer, ko je somaševanje v baziliki Marije Pomagaj vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob njem so maševali dr. p. Robert Bahčič, rektor bazilike, p. Tomaž Menart, p. Tadej Inglič, Boštjan Prevc ter Klemen Zalar.
V uvodu v sveto mašo je prisotne nagovoril dr. p. Robert Bahčič, ki je povzel slovesnost nocojšnjega večera. Prav posebej se je zahvalil ljubljanskemu nadškofu Stanislavu Zoretu, ki je kar nekaj let kot rektor in gvardijan služboval na Brezjah in bil tako skrbnik milostne podobe Marije Pomagaj.
Nadškof Zore je v nagavoru romarjem najprej spregovoril o zgodovini milostne podobe Marije Pomagaj, kot begunke v času druge svetovne vojne. “Tudi Marija je morala od doma. Aprila 1941 je kot begunka šla tja, kjer so bili njeni. Brat Jozafat Finžgar jo je preoblečen v mizarja odnesel v izgnanstvo, na Trsat. Dve leti je sobivala s Trsatsko Matero Božjo, nato pa je ljubljanska stolnica za štiri leta prevzela vlogo Brezij. Ljudje so številčno romali k Mariji, bili so težki časi. V njeno varstvo so položili sebe in tiste, ki so jim bili blizu.
15. junija 1947 pa se je Marija Pomagaj vrnila na Brezje. Slovesnosti je vodil škof Anton Vovk. Brezje so bile slovesno okrašene. Točno ob 9. uri je Vovk prispel na samostansko dvorišče, s podobo Marije Pomagaj.
'Pomočnice naš narod ne bo zavrnil do zadnjega diha.’ Je takrat zapisal škof Vovk. Naj se Marija vrne v naše domove, v naša srca, ki morajo biti čista. Marija mora biti v srcu vsakega od nas, ona je tista, ki nas priporoča Gospodu. Današnji praznik je priložnost, da prosimo Marijo, da pripravi pribežališče v vsakem od nas. Skrbeti moramo, da bo naše srce vedno primeren dom za prihod Gospoda.
Marije Pomagaj nihče od nas ne bo odmaknil do zadnjega diha.” Je pridigo zaključil nadškof Zore.
Po sveti maši je sledila telovska procesija po vasi, s tremi postajami: pri samostanu sester frančiškank Brezmadežnega spočetja, pri šolskih sestrah in pri domačiji Platovnjakovih.
S telovsko procesijo, obsijano z večerno zarjo, se je tako slovesno zaključilo praznovanje današnjega praznika.
Hvala večnemu Bogu, vse je polno tvoje slave!
Pripravila: Andreja Eržen Firšt