Novice
17. april 2017
Velikonočni ponedeljek "Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju." (Lk 24,30-31)

Ponedeljek velikonočne osmine je zaznamovan s potovanjem in oznanjevanjem. O tem priča Božja beseda v Lukovem evangeliju, ki pripoveduje o Jezusovih učencih, ki sta vsa obupana šla iz Jeruzalema v Emavs. Pripoved je zagotovo eden izmed najlepših svetopisemskih odlomkov Nove zaveze. V podobah učencev ni težko odkriti svoje poti, na kateri vsak od nas doživlja življenjsko stisko in pomoč, razočaranje in veselje, temo in svetlobo, osamljenost in prijateljstvo, obup in upanje. Pot v Emavs je postala simbol naše vere.
“Vsak človek v življenju prehodi pot iz Jeruzalema v Emavs, iz veselja v žalost. Učenca sta bila žalostna, po Jezusovi smrti sta se žalostna in potrta vračala v svojo vas z imenom Emavs. Pridružil se jima je skrivnostni mož, katerega besede so ju ohrabrile in otoplile srca. A spoznala sta ge šele po lomljenju kruha, vendar je Jezus izginil izpred njunih oči. Tudi mi moramo odpreti naša srca za Božjo besedo in lomljenje kruha. Gospod vedno prihaja k nam prvi, samo odpreti se mu moramo, sami ne zmoremo ničesar. O tem veselju se moramo pogovarjati in ga deliti. Tudi učenca sta pohitela k prijateljem in pripovedovala o Gospodu. V našem življenju se premalo pogovarjamo in delimo veselje. Deliti moramo to, kar je v nas. V duši in srcu moramo biti mirni, ker je Gospod z nami. Naj ostane spomin na srečanja, ko nas je Gospod opogumil. Tudi mi se moramo vedno znova vračati k daritvi kruha, kjer nas čaka Gospod. Prihajajmo z veseljem k Njemu, ki je pot, resnica in življenje.” Je v pridigi na velikonočni ponedeljek spregovoril p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije