Obhajamo veliko soboto – dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. V velikonočni vigiliji je skrita celota krščanske skrivnosti.
Velikonočno vigilijo je v baziliki Marije Pomagaj vodil rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Ob njem so somaševali vsi sobratje duhovniki, dr. p. Viktor Papež, dr. p. Leopold Grčar, p. Polikarp Brolih ter p. Tomaž Menart. Pred baziliko so duhovniki z blagoslovljenim ognjem prižgali velikonočno svečo, ki so jo v procesiji prinesli v cerkev. Sledila je hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub.
V homiliji je p. Robert Bahčič spregovoril o veliki noči kot prazniku pokorščine, ki izhaja iz ljubezni do Očeta in do ljudi. “V zgodovini človeštva poznamo dva vrtova, ki sta za vedno zaznamovala vso človeško zgodovino in zgodovino odrešenja. Prvi je bil rajski vrt, ali dobesedno vrt užitka, kjer sta prebivala Adam in Eva. Kmalu je ta vrt postal vrt nepokorščine. Drugi pa je bil vrt v Getsemaniju, kar pomeni stiskalnica olja, kjer je Jezus trpel, molil, se pogovarjal z Očetom. V Jezusovi bolečini se je tudi zgodila največja pokorščina, ko se je izročil v Očetove roke in njegovo voljo.
V prvem vrtu Bog išče Adama, ki se skriva, ki beži in ugotovi, da je nag. Kje si, se sliši vprašanje Boga.
V drugem vrtu pa novi Adam, Jezus, sam vpraša 'Koga iščete?’, ne beži pred nikomer.
Prvi človek, Adam, je iz življenja, ki ga je imel v izobilju, končal v smrti, tesnobi, žalosti. Drugi človek, Jezus, pa ravno obratno premaga smrt, greh in vstane v polnost življenja.
Jezus vstali je luč sveta in nismo več otroci teme, ampak luči. Zdaj vemo, kdo je Bog in kaj hoče od nas. Želi, da smo otroci luči.
Bodimo prinašalci luči, živimo kot prinašalci vere, svetlobe in zaupanja v Boga. Oklenimo se Kristusa, ki nam je pokazal vse najlepša zglede zaupanja v Boga Očeta.
Tudi Marija je polna pokorščine v Božjo voljo in je zato spremljala Jezusa na križevem potu, stala pod križem in postala Mati Cerkve, ki vedno spremlja Jezusa in ga ne zapušča.
Bodimo takšni tudi mi.” Je pridigo zaključil p. Robert.

Želimo vam blagoslovljene praznik Gospodovega vstajenja!

Pripravila: AEF

Fotografije