Že od nekdaj je človekov cilj, da bi dosegel Boga. Ker pa je to dejansko nemogoče, se je Bog, ki je ljubezen, sklonil k človeku in postal majhen otrok, da bi ga sprejeli in objeli. Postal je krhek in nebogljen otrok, ki se je zaupal človeškim rokam. (iz Adventni Magnificat)
Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
“Jezus se je rodil daleč od mesta, v tihi, hladni noči. A k Njemu so prišli angeli in zapeli “slava Bogu na višavah. Jezus ni bil sam, z njim sta bila Marija in Jožef in pastriji. V božični noči se rodi Bog sam. Naj to napolni naše srce, da bi v njem odmevala melodija angelov. Pozabljena ni bila ljubezen, ki se je učlovečila. Skozi stoletja je napolnjevala kristjane, da so se lahko in se še vedno lahko obračamo k tej ljubezni, da nas varuje skozi življenje. Danes smo tu, da poživimo našo ljubezen. Moramo biti pripravljeni sprejeti to, kar je od Boga. Ob Jezusu imamo Njegovo mater Marijo, po Mariji k Jezusu je pot, ki iz teme pripelje k Luči. Želim, da bi to luč znali sprejemati v svojem življenju. Da bodo vaša srca pripravljena sprejeti Jezusa. Da bi z vero, upanjem in ljubeznijo hodili po poti evangelija.” Je v pridigi na božič spregovoril dr. p. Robert Bahčič, rektor bazilike Marije Pomagaj.
Želimo vam blagoslovljene božične praznike, obilo miru in topline!
Pripravila: AEF