Novice
24. december 2017
Polnočnica v baziliki Marije Pomagaj "Veselimo se vsi v Gospodu. Nocoj se nam je rodil Zveličar, z njim prihaja prav mir na svet."

To sveto noč je zasijala prava luč, Kristus, ki razsvetljuje ves svet. Dete, rojeno v jaslih, ker ga nihče ni hotel sprejeti, je Božje znamenje. In to znamenje je preprostost, znamenje njegovega vladanja na svetu. Naš Odrešenik je prišel na svet, veselimo se in radujmo, v tej sveti noči.
Romarji iz vseh koncev naše domovine so baziliko Marije Pomagaj na Brezjah napolnili že pred polnočjo.
Sveto mašo ob polnoči je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, ob njem je somaševal dr. p. Viktor Papež. V začetku pridige je p. Robert spregovoril o ponižnosti in preprostosti tistih, ki so se prišli pokloniti Jezusu. Pred Njim so pokleknili pastirji, ki so bili prvi pri Njem, pokeklnili so Modri; prva od vseh, ki pa je pokleknila, pa je bila njegova Mati, Marija.
Edini, ki ni hotel poklekniti je bil Herod, ob njem pa še farizeji in pismouki.
“Božja lepota in bogastvo se je skrilo v ponižnost in prav v tej ponižnosti in skromnosti lahko najdemo Boga. Sveti Frančišek Asiški, ki je prvi postavil žive jaslice leta 1223 v Grecciu, je lepo zapisal in rekel svojim bratom: Bratje, poglejte to Božjo ponižnost. Frančiška so oblile solze veselja, ko je obhajal božič. Božič doživlj tisti, ki odpre svoje srce za božjo ponižnost in dobroto, ljudomilost, kakor smo nocoj slišali v drugem berilu.”
“Luč je osnova vere, zvestobe Bogu in upanja. Ta luč se je rodila v Betlehemu in sprejele so jo Marijine materinske roke, Jožefova ljubezen ter hitrost pastirjev. Marija in Jožef sta poskrbela za upanje v tisti žalostni noči, ko jih nihče ni hotel sprejeti. Verovala sta, da je njun otrok upanje in poskrbela sta zanj v tistih tako neugodnih pogojih. Danes smo pred tem detetom, ki je luč, ki sveti v temi, ki je obljubljeno upanje. Poskrbeti za upanje pomeni hoditi skupaj z Jezusom v najbolj temnih trenutkih križa. Oklenimo se Novorojenega Deteta, Marije in Jožefa.
Za naše upanje imamo čudovito ime: Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Želim, da bi od te polnočnice odnesli blagoslov in najlepše želje tudi za vse vaše, ki nocoj niso tukaj z nami. Naj po vas začutijo, da jim je Bog blizu in da jim želi vliti novega upanja.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije