Praznik Gospodovega razglašenja (gr. epifanija) označuje razodetje Božjega delovanja človeku. Po besedah sv. evangelista Janeza je celotno Jezusovo življenje na zemlji epifanija Božje ljubezni. Ko pa so v začetku 4. stol. poleg praznika 25. decembra tudi na zahodu uvedli praznik 6. januarja, so z besedo »epifanija« začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Mt 2,1–18). Modri so že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike »poganskega sveta«, ki so bili po čudežnem vodenju zvezde pritegnjeni h Kristusu. Počastili so ga in na ta način priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. Zato liturgija na ta praznik slavi predvsem Kristusovo kraljestvo: »Glejte, prišel je vladar, Gospod; v njegovi roki je kraljestvo in oblast in vladarstvo« (vstopni mašni spev).
Po starih župnijskih cerkvah in mnogih podružnicah so v času gotike, pa tudi pozneje, že izdelovali freske s prizori poklona modrih detetu Jezusu. Po hišah so imeli včasih slike z istim motivom in pripisom molitve hišnega blagoslova. Tako se je praznik razvil v tretji sveti večer (prejšnja dva sta božični in »starega leta« dan), ko se družina zbere in s kajenjem ter blagoslavljanjem prostorov prosi za poseben Božji blagoslov. Po kajenju in molitvi se na podboje vrat zapiše začetne črke treh svetnikov, povezane s križci (G+M+B+letnica). Po nekaterih krajih zapisovanje prepustijo kolednikom, ki te dni hodijo po domovih in oznanjajo praznik Jezusovega rojstva.

V baziliki Marije Pomagaj so sveti trije kralji pri večerni sveti maši v jaslice položili darove, ki so jih zbrali s koledovanjem. Koledovanje je star krščanski običaj, ki se vedno bolj obnavlja. Skupino kolednikov navadno sestavljajo »trije kralji« in »zvezdonosec«. Darovi so namenjeni misijonskim potrebam.

Pripravila: AEF

Fotografije