Evangelij 16. nedelje med letom pripoveduje o znamenitem dogodku, ki ga opisuje evangelist Luka (Lk 10,38-42), ko je Jezus obiskal hišo Marte in Marije. Ta evangelij pogosto razlagamo, kakor da bi sestri Marija in Marta predstavljali dejavnost in kontemplacijo in kot da bi bila kontemplacija Kristusu bolj všeč. Kristus pa Marti ne očita njenega služenja, pač pa njeno vznemirjenje. Marta ima točno predstavo o tem, kaj je gostoljubje, in jo moti, da Marija sedi pri Gospodovih nogah in ji ne pomaga. Ko Marta Jezusa celo nagovarja, kaj naj reče Mariji, jo Gospod spomni na edino, kar je potrebno, to je on sam. On je prvi v srcu in skala, na kateri se postavi temelj. Edino, kar je potrebno, je Božja ljubezen. Odnos z Gospodom je temelj vsega življenja, sicer ga skušamo urediti po lastnih prepričanjih in ideologijah.
(povzeto po Magnificat, julij 2017, str. 228)

Nikoli ne bi smeli dovoliti, da bi nas kar koli tako zaposlilo, da ne bi mogli zadovoljiti svojih »duhovnih potreb«. (Mat. 5:3) Medtem ko želimo posnemati Martino radodarnost in marljivost, pa nikakor nočemo zaradi manj pomembnega vidika gostoljubnosti postati tako zaskrbljeni in vznemirjeni, da bi izpustili to, kar je najpomembnejše. S soverniki se ne družimo predvsem zato, da bi jih postregli oziroma da bi oni nas postregli z razkošnimi jedmi, ampak predvsem zato, da bi se medsebojno spodbujali in si podelili kak duhovni dar.

Pripravila: AEF

Fotografije