Novice
10. julij 2016
In Memoriam Tone Platovnjak Na brezjanskem pokopališču smo se danes poslovili od Toneta Platovnjaka, domačina, velikega prijatelja brezjanske bazilike in sodelavca Marijinega svetišča.

V petek, 8. julija, je v 79. letu starosti h Gospodu odšel Tone Platovnjak, domačin z Brezij. Za seboj je pustil globoko sled, saj je bil na Brezjah aktiven na številnih področjih: od dela v lokalni skupnosti, do pomoči v baziliki Marije Pomagaj, njegovo največje veselje je bilo pritrkovanje. O tem je vedno znova govoril in bil ponosen na brezjanske zvonove. Če je le lahko, je vsakomur rad priskočil na pomoč. Njegov dom je bil vedno odprt za vsakega, ki je prišel k njemu. Zelo rad je bil na Brezjah, čeprav je prišel iz okolice Laškega šele okoli leta 1960.
Spominjali se ga bomo po veliko stvareh, zgotovo pa po njegovi iskrivosti, hudomušnosti in dobri volji.

Pogrebno sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor bazilike, dr. p. Robet Bahčič, ob njem je somaševal dr. p. Miha Vovk, nekdanji brezjanski rektor. P. Robert je v pridigi spregovoril o povezanosti pokojnega z brezjansko baziliko in Božjo Materjo. Pridigo povzemamo v celoti:

Današnja božja beseda, 15. nedelje med letom, z gostovostjo lahko rečem, da jo je Bog sam izbral za slovesnost današnjega zadnjega slovesa od našega dragega Toneta Platovnjaka.
Prvo berilo nam je spregovorilo in ponovno poudarilo, da je so nam Božje zapovedi blizu, da so v našem srcu in na naših ustnicah. Teh zapovedi in naukov smo se vsi naučili od naših staršev. Tako se jih je naučil spolnjevati in po njih živeti tudi pokojni Tone. Vsakemu se zgodi, da je včasih preveč ujet v svoje slabosti, ki ga oddaljijo od vzorne poti. A tu nam na pomoč vedno prihaja molitev, obisk svete maše in prejemanje zakramentov. Vse to je naš Tone znal uporabiti v svojem vsakdanjem življenju. Tudi mi, dragi bratje in sestre, smo povabljeni, da se teh božjih darov poslužujemo v svojem vsakdanu in da se držimo tega, kar je Bog položil v naša srca. In da to, kar nosimo v srcu, spričujemo tudi z besedo in z gledom.
Drugo berilo naredi še korak naprej in nam jasno pove, da nam je Bog blizu po Jezusu Kristusu. V Stari zavezi nam je bil blizu po zapovedih, ki jih je dal na Sinaju, v Novi zavezi pa nam je blizu po svojem Sinu, ki nam je postal v vsem enak razen v grehu. To posebno bližino je čutil in se zanjo trudil naš pokojne Tone. Večkrat mi je rekel, da se je potrebno, kljub vsem slabostim, oklepati Jezusa. On bo dal moč, da bomo šli naprej in da bomo kdaj drugačni. Tako je. To Jezusovo bližino je posebej čutil ob prejemanju svetega obhajila. Še v četrtek, dan pred smrtjo, ko sem bil pri njem, je vprašal za obhajilo. Naj tudi nas sveto obhajilo vedno znova povezuje z našim Gospodom Jezusom, da bomo v vseh okoliščinah, lepih in težkih, čutili njegovo bližino.
V evangeliju pa smo lahko začutili, da nam je Bog blizu po soljudeh v katerih živi Kristus. O tem nam govorijo Jezusove besede: karkoli ste storili enemu izmed teh najmanjših bratov, ste meni storili. To pomeni, da je človek podaljšana roka božje ljubezni. V polnosti bomo to, ko se bodo po nas vršila majhna dejanja ljubezniji. Vsak dan je priložnost za ta dejanja ljubezni, za dobra dela, tudi tista skrita, ki jih ne vidimo, a zanje ve Bog.
Pri spoštovanem in dragem Antonu Platovanjaku lahko odkrijemo veliko drobnih dejanj ljubezni, ki so govorila o njegovi notranjosti, kjer je nosil bližino Boga, da mora pomagati bližnjemu. Pokojni Anton je tudi v tem smislu bil zelo zanimiv človek. Ob vsem kar je delal, za vse kar si je prizadeval bi rad izpostavil njegovo srce, ki je gorelo za naše svetišče Marije Pomagaj na Brezjah, seveda, skupaj z njegovo družino. V imenu frančiškanov se mu iz srca zahvaljujem za vse kar je storil za cerkev in samostan in tega ni malo.
Naj vam, dragi Tone, brezjanski zvonovi, še enkrat zazvonijo v slovo. Z njimi ste bili najtesneje povezani od prvih dni ko ste prišli na Brezje do trenutka vašega odhoda k dobremu Gospodu. Radi ste imeli lepo in donečo melodijo zvonov. Še naprej bodo zvonili vaši brezjanski zvonovi in nas vse klicali k molitvi in k sveti maši. Kdor bo slišal naše zvonove je prav, da pomisli in kaj zmoli tudi za vas in vaše najdražje.
Kakor ste bili ponosni na brezjanske zvonove bodite sedaj še bolj ponosni na nebeške, s prošnjo, da bi ta želja po nebeškem nikoli ugasnila v naših srcih. Vaša melodija zvonov in vaših sopritrkovalcev je spremljala najsvetejši trenutek svete maše, ko sta se kruh in vino spremenila v telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Naj sveta evharistija, ki ste jo uživali, tudi nas spreminja v najlepšo pesem zvonov našemu Bogu, Jezusu Kristusu in njegovi Materi Mariji v čast, nam vsem pa v zveličanje.
Iskrene sožalje ženi Marici in sinovoma Marjanu in Robiju ter vsem sorodnikom pokojnega Toneta. Počivajte v miru.

Po pridigi so milozvočno Tonetu v slovo zadoneli brezjanski zvonovi. Na brezjanskem pokopališču je pokojnemu v slovo spregovoril dr. Brane Šmitek, brezjanski gasilci pa so se mu še zadnjič poklonili s praporji in častno stražo.

Pripravila: Andreja Eržen Firšt

pridiga dr. p. Roberta Bahčiča

Prenesi MP3 datoteko

Fotografije