Češčenje Marijinega srca je razmah po katoliškem svetu dobilo s prikazovanji v Fatimi leta 1917 in s posvetitvijo vsega sveta Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki jo je ob 25-letnici fatimskih prikazovanj, sredi največjih grozot druge svetovne vojne izvršil Pij XII. Isti papež je praznik Marijinega srca razširil na vso Cerkev.
Predmet tega češčenja je Marijino telesno srce, kot simbol Marijine ljubezni do Boga in do ljudi zaradi Boga. Ko govorimo o »češčenju«, ne mislimo le na češčenje v ožjem, marveč v širšem pomenu, ker gre bolj za posnemanje kreposti Marijinega srca: vere, ponižnosti, čistosti, predvsem pa ljubezni, ki je duša vseh kreposti.
Kakor ne spada k bistvu češčenja Jezusovega srca to, da bi morali častiti ali sploh uporabljati podobe, na katerih je upodobljeno Jezusovo srce, velja podobno tudi tukaj: ne gre ravno za to, da bi častili ali sploh imeli posebne podobe Marijinega srca, čeprav je res, da je primerna podoba lahko zelo dober pripomoček, ki nas opozarja na to, kaj spada k dragocenemu bistvu češčenja Marijinega srca in k sadovom tega češčenja.

Tudi na praznik Marijinega brezmadežnega srca so k Mariji Pomagaj priromali številni romarji, med njimi tudi romarji iz Poljan nad Škofjo Loko, ki so se na Brezje podali peš, s kolesi in nekateri tudi z avtomobili. Ob zaključku romanja so se pri oltarju Marije Pomagaj s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Jože Stržaj, zahvalili za vse milosti.

Pripravila: AEF

Fotografije