Novice
30. april 2016
75 let od izgona frančiškanov in Marije Pomagaj z Brezij Brezje so bile potem, ko so aprila 1941 Nemčija, Italija, Madžarska in Neodvisna država Hrvaška okupirale in razkosale Slovenijo, v nemški okupacijski coni.

Nemci so 23. aprila 1941 frančiškane izgnali iz Marijinega svetišča na Brezjah, prepovedali v cerkvi opravljati bogoslužje in v samostanskih prostorih uredili vojaško postojanko. Romarji so kljub temu še prihajali na Brezje častiti kopijo milostne podobe.
Redovni brat Jozafat Finžgar, ki je edini smel ostati na Brezjah, je pet dni kasneje skrivaj, kot mizarski pomočnik, v nahrbtniku prinesel podobo Marije Pomagaj v Ljubljano. Iz Šiške se je podal v frančiškanski samostan na Prešernovem trgu. Da bi bila milostna podoba še bolj na varnem, so jo – opremljeno s potrebnimi listinami o verodostojnosti slike – prenesli na Trsat. Tu je ostala skrita celi dve leti, dokler se ni 19. maja 1943 spet vrnila v Ljubljano. 29. maja je z njo poromalo na Rakovnik več kot 25.000 vernikov. Podoba Marije Pomagaj je potem našla svoje bivališče v ljubljanski stolnici, na oltarju sv. Dizme.
30. maja se je pred njo cela ljubljanska škofija slovesno posvetila brezmadežnemu Marijinemu srcu. Stolnica je postala nova božja pot – druge Brezje. Ko se je dolgoletna vojna vihra umirila, so se izgnanci počasi začeli vračati na svoje domove. Tudi milostna podoba Marije Pomagaj se je mogla 15. junija 1947 spet vrniti na Brezje, v svoje svetišče.

Prav te dni torej mineva 75 let od izgona frančiškanov ter z njimi tudi milostne podobe z Brezij. Po koncu vojne so številni romarji z velikim veseljem sprejeli vrnitev Marije Pomagaj na Brezje in se ji prišli zahvalit za prestano gorje.

Pripravila: AEF

Fotografije