Novice
11. marec 2016
Kristus je obličje očetovega usmiljenja Nocoj smo predstavili knjigo s sporočilom svetih vrat bazilike Marije Pomagaj.

Po današnji večerni sveti maši je v dvorani nad zakristijo brezjanske bazilike Marije Pomagaj potekala predstavitev nove knjige Založbe Romar, z naslovom Kristus je obličje očetovega usmiljenja: sporočilo svetih vrat bazilike Marije Pomagaj Brezje.

»Jezus Kristus je obličje očetovega usmiljenja.« so besede papeža Frančiška ob napovedi izrednega svetega leta. V uvodu v današnji večer je vse zbrane najprej pozdravila Andreja Eržen Firšt, direktorica podjetja Romar, ki je izdalo nocoj predstavljeno knjigo.

Z besedami evangelista Janeza »Jaz sem vrata.« (Jn 10,9) je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore 1. januarja letos v baziliki Marije Pomagaj slovesno odprl sveta vrata. Prvič v zgodovini Cerkve so se sveta vrata odprla v romarskih svetiščih po svetu, v svetiščih pomembnih za posamezni narod. Kot je dejala Eržen Firštova, imajo brezjanska sveta vrata poleg sakralnega pomena tudi močno umetniško sporočilnost. Sveta vrata simbolizirajo prehod, skozi katerega vstopa kristjan z željo, da bi bil deležen milosti in svetosti življenja. Vstopiti skozi sveta vrata pomeni pustiti se objeti usmiljenemu Jezusu, Očetu, obenem pa skleniti, da si bomo tudi sami prizadevali za usmiljenje z drugimi.

Sveta vrata bazilike Marije Pomagaj so nastala na pobudo rektorja bazilike, dr. p. Roberta Bahčiča, ki je spremljal nastajanje svetih vrat od same ideje do njihove postavitve in to pot preko besede in fotografij predstavil tudi navzočim. Kot je dejal, se je ta pot, v kateri je sodelovalo veliko ljudi, začela 23. septembra lansko leto. Takrat je nadškof metropolit msgr. Zore v dopisu p. Robertu potrdil, da bo tudi brezjanska bazilika imela sveta vrata. Priprave so stekle in že naslednji dan sta na Brezje prišla Matija Suhadolc, arhitekt in Mirsad Begić, akademski kipar. Na tem srečanju so določili vsebino svetih vrat: zunanjost prikazuje Jezusovo trpljenje povezano s človekovim trpljenjem, ki ga človek prinaša s seboj v cerkev, notranjost pa predstavlja upanje, ki ga človek dobi pri srečanju z Bogom. Z določeno vsebino je kipar Begić lahko začel z ustvarjanjem podobe svetih vrat v glini. P. Robert je podrobno predstavil tudi sam nastanek vrat, od izdelave kalupa do vlivanja in postavitve na Silvestrovo.
Že pred postavitvijo svetih vrat se je obnovil tudi samostanski atrij, kjer so sveta vrata. Postavila sta se tudi dva marmorna stebra, ki sta stala v Marijini kapeli pred prenovo, sedaj pa vodita do svetih vrat.

Navzoči smo danes spoznali tudi kako razmišlja umetnik, kipar Mirsad Begić, ki je spregovoril v intervjuju z enim od avtorjev danes predstavljene knjige, Ignacem Navernikom. Gospod Begić je dejal, da je bil ob povabilu k izdelavi vrat izredno počaščen. Hkrati pa mu je izdelava vrat predstavljala tudi velik izziv zaradi nenavadne dimenzije vrat. A pregled prostora in tematika svetih vrat sta mu dala idejo, ki jo je preko umetniškega izraza prelil v podobo na vratih.
Kako je potekalo pretapljanje umetnikove ideje v prava vrata pa nam je predstavil livar Borut Kamšek.

Današnji večer je preko prispodob prikazal temelje krščanstva, temelje, ki jih je kipar, umetnik prenesel na sveta vrata. Te preplet prispodob je z izbranimi skladbami dopolnila pianistka Metka Magdič.

»Sveta vrata so tesno povezana z izrednim svetim letom usmiljenja. V tem letu smo vsi poklicani, da se odpravimo na pot, ki nas bo iz naše vase zagledane vsakdanjosti pripeljala v Božjo bližino. Božja bližina bo zmehčala trdoto našega srca, da se bo v nas zgodil čudež, ki ga Bog obljublja po preroku Ezekielu, ki pravi, da bo odstranil kamnito srce iz našega telesa in nam dal meseno srce (prim. Ezk 11,19)« je zapisal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v uvodniku knjige.

Vabljeni na Brezje, da stopite skozi sveta vrata bazilike Marije Pomagaj, da začutite Božje usmiljenje in ste usmiljeni tudi vi do drugih.

Knjigo Kristus je obličje očetovega usmiljenja: sporočilo svetih vrat bazilike Marije Pomagaj Brezje pa lahko od jutri naprej kupite v Romarskem uradu, po ceni 16,50 evra.

Pripravila: NK

Fotografije