“Tiste dni pride Janez Krstnik in pridiga v judejski puščavi: »Spreobrnite se, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo.« Bil je namreč tisti, ki ga je napovedal prerok Izaija, ki pravi: ‚Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze!‘ ...
Jaz vas krščujem z vodo, da bi se spokorili; ta pa, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu obuvalo sezul; on vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem.” (Mt 3,1-3,11)
Na 2. adventno nedeljo so baziliko Marije Pomagaj obsijali sončni žarki in osvetili njeno pročelje. K osrednji romarski sveti maši ob 10. uri so prišli romarji iz različnih koncev naše dežele. Sveto mašo je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Nagovor romarjem je uvedel s stavkom “Ne pustimo si ukrasti upanja!”, ki je tudi zapisan na tabli ob lipi samostojnosti na Brezjah.
“Prerok Izaija je dobro poznal življenje in trpljenje svojega izraelskega ljudstva. Veroval in upal je, da se bo takšno stanje enkrat spremenilo. To upanje je gradil na Jahvu in ljudeh, ki jih je poznal. Ker je videl dobro ljudi, je verjel, da bodo prinašali dobroto in ljubezen med seboj. Prerok nikoli ni obupal, ljudi je vedno spodbujal, da naj upajo. To upanje je nadaljeval tudi Janez Krstnik. Pozival je k spreobrnjenju, boju proti slabemu.
Tudi mi moramo graditi upanje v sebi, temelječ na Božji besedi, na Gospodu. Jazus Kristus prihaja, da nam povrne upanje. Drug drugemu moramo biti upanje; če bomo sledili Jezusovi besedi, molili za bližnje, klicali Božji blagoslov v življenje.
Ne pustimo si ukrasti upanja, imamo dovolj sredstev. Naj nas Marija vedno opogumlja, kot je opogumila Elizabeto. Naj nas v adventnih dneh spremlja in opogumlja Gospod. Besede preroka Izaija in Janeza Krstnika se zagotovo izpolnijo v večnosti.
Naj Gospod pomnoži našo vero in upanje v dneh do njegovega rojstva.” Je nagovor romarjem zaključil p. Robert Bahčič.
Pripravila: AEF