Praznik Kristusa Kralja je uvedel papež Pij XI. za vso zahodno Cerkev v svetem letu 1925 in določil, naj se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Navedel je tudi notranji razlog za njegov nastanek:
„Za verski pouk ljudstva in za dviganje k veselju notranjega življenja imajo vsakoletni prazniki svetih skrivnosti mnogo več učinka kakor najgloblji bogoslovni dokazi.”
Po reformi bogoslužnega koledarja drugega vatikanskega koncila (1962-1965) je praznik prestavljen na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta. „Zadnja nedelja med letom (zadnja navadna nedelja) je slovesni praznik našega Gospoda Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva.“

Na današnji dan tudi zaključujemo sveto leto usmiljenja, ki smo ga pričeli lani, 8. decembra 2015, na slovesni praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Papež Frančišek je o tem dnevu zapisal:
“Na ta dan bomo ob zaprtju svetih vrat predvsem hvaležni in se bomo zahvaljevali Sveti Trojici, da nam je naklonila ta izredni čas milosti. Življenje Cerkve, vse človeštvo in nezimerno vesoljstvo bomo izročili Kristusovemu vladarstvu, da bi razlil svoje usmiljenje kot jutranjo roso za rodovitno zgodovino, ki naj jo s prizadevnostjo vseh gradimo v bližnji prihodnosti.”

Jezus v evangelijih večkrat spregovori o Božjem kraljestvu, ki se ne more primerjati z nobeno obliko zemeljskega kraljestva. Zato se mnogokrat sprašujemo, kakšno je to Božje kraljestvo? Jezus je pred Pilatom dejal, da je njegovo kraljestvo povezano z resnico in pravico, ki prihajata od Boga in sta sad njegove ljubezni. Ljubezen pa ne računa in ne meri, ampak se popolnoma razdaja. To naj bi bila kvaliteta njegovih učencev in tudi nas kristjanov.

Pripravila: AEF

Fotografije