Na 31. navadno nedeljo so k Mariji Pomagaj priromali številni romarji iz dekanije Postojna. Ob 15. uri so pripravili molitev za duhovne poklice, ob 16. uri pa aktivno sodelovali pri sveti maši.
Pred začetkom molitve za duhovne poklice so se romarji skupaj z duhovniki zbrali pred svetimi vrati bazilike Marije Pomagaj, kjer jih je nagovoril rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Predstavil jim je simboliko svetih vrat bazilike, njihov pomen in namen v svetem letu usmiljenja. Skozi sveta vrata so nato slovesno vstopili v baziliko, kjer so pripravili molitveno uro za duhovne poklice.
Somaševanje slovesne svete maše je po namenu vseh romarjev vodil g. Ervin Mozetič, župnik župnije Postojna. Ob njem so somaševali številni duhovniki dekanije Postojna ter dr. p. Leopold Grčar.
Tako pri molitveni uri kot tudi pri sveti maši so s petjem sodelovali cerkveni pevci in mladi iz župnije Postojna.
G. Ervin Mozetič je v nagovoru romarjem spregovoril o današnji Božji besedi. Evangeljski odlomek današnje nedelje nam pričuje o tem, kako se Jezus želi približati vsakemu od nas.
“Zahej je imel tri ovire pri pristopu do Jezusa: prva ovira je bila njegova velikost, bil je premajhen, da bi lahko videl Jezusa. Imel je slabo samopodobo, ki se ne tiče samo samozavesti, ampak tudi vere, da smo ustvarjeni po Božji podobi.
Druga Zahejeva ovira je bil njegov hromeč strah, sram. Preden se je povzpel na smokev se je bal, bal se je tveganja, da se osmeši. Skrivnost našega veselja je v tveganju, brez njega ni uspeha.
Tretja Zahejeva ovira pa ni izhajala iz njega, ampak iz njegove okolice. Godrnjajoča množica, ki mu je nasprotovala. Jezus ne bi smel vstopiti v njegovo hišo, hišo grešnika. A Bog je bogat v usmiljenju. Jezus prihaja v naše življenje mirno, je naša svobodna odločitev. Njegovo delovanje je nepredvidljivo.”
“Tudi mi smo danes priromali k Mariji”, je v nagovoru nadaljeval g. Mozetič, “da ji napravimo veselje, da obudimo vero v Jezusa, v njenega sina. Z vsakim grehom nekaj v nas umre, vsakič, ko se spreobrnemo pa se vrne dih življenja v nas. Marija nam kot dobra mati pomaga v težkih trenutkih življenja. Ona je naša najboljša pot do Jezusa. Ona oznanja veselo novico. Okoli nje se zbiramo kot otroci, v nas ohranja živo vero v Jezusa. Bog je Marijo izbral za mati Božjega sina, ker je zaupala. Bog nas vedno znova preseneča, postavlja pod vprašaj naše načrte. Vendar …
Ali imamo strah pred tem, kaj Bog od nas zahteva?
Ali se mu prepustimo, kot se je prepustila Marija?
Ali pustimo, da Bog vstopa v naše življenje?
Bog je ljubezen, a zahteva zvestobo. Ne smemo odnehati, ampak moramo vztrajati. Težko je biti stanoviten, na vseh področjih življenja. Marija je rekla DA Bogu in ta ji je spremenil življenje. Številni njeni “da” so vrhunec dosegli pod križem. Gledala je svojega edinega sina pod križem.
Bog je vedno zvest in nas dvigne in spodbudi, da stopimo na pot. Dokončna pot je vedno biti z Gospodom. Vse je Božji dar, on je naša moč.
Prosimo Marijo, da bomo Bogu vsak dan zvesti, ker je On naša moč. Človek, ki ima vero, je vesel in dober človek.” Je nagovor zaključil g. Ervin Mozetič.

Pripravila: Andreja Eržen Firšt

Fotografije