Že četrto leto zapored je dr. p. Robert Bahčič, rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča, za pevce, pritrkovalce in druge sodelavce svetišča organiziral romanje. Romanje za posameznika pomeni spoznati sebe, spoznati druge ljudi, soromarje, spoznati okolico po kateri potuješ, vse skupaj pa da vsakemu in vsem novo izkušnjo, ki nas bogati. Na letošnjem romanju smo tako odkrivali svete kraje Avstrijske Koroške, po katerih nas je popeljal Andrej Jeklar.

Kljub rani uri je bilo na avtobusu čutiti zelo prijetno vzdušje, polno pričakovanja. Mimo Jesenic in skozi Karavanški predor smo se ob Osojskem jezeru peljali proti prvi postojanki, Krki ali po nemško Gurk-u. V Krki stoji romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, v kripti katere ležijo posmrtni ostanki sv. Eme, ki je živela na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Grofica Ema (tudi Hema) je po smrti svojega moža in obeh sinov postala ena najbogatejših žena svojega časa, in to svoje bogastvo je velikodušno delila. Z njim je 1043. leta ustanovila benediktinski ženski samostan z Marijino cerkvijo v Krki, v katerega je kasneje vstopila tudi sama. Današnja cerkev je svojo podobo dobila skozi stoletja, v osnovi pa je nastala konec 13. stoletja. Bogato okrasje in zgradba cerkve sta prava paša za oči in dušo: kripta ima 100 stebrov, v glavnem oltarju (visok je 15 m in širok 7,5 m) pa je kar 72 figur in 82 angelskih glav.
V kripti, ob grobu sv. Eme, smo brezjanski romarji obhajali sveto mašo, po koncu maše pa smo prejeli tudi blagoslov za oči s prstanom sv. Eme.

Pot smo nadaljevali po pokrajini v kateri so živeli tudi slovanski predniki in v kateri še danes odkrivajo nove in nova arheološka najdišča, ki pričajo o bogati in zgodnji zgodovini teh krajev.
Potrditev, da je to območje naših prednikov smo našli tudi v Tinjah (Tainach), kjer pod cerkvijo sv. Valentina stoji Katoliški dom prosvete Sodalitas. V njem nas je sprejel duhovnik Jože Kopeinig, ki nam je zelo doživeto tudi razkazal kapelo. Posebnost kapele je v zgodbi, ki jo izražajo mozaiki p. Ivana Rupnika. Mozaiki nam govorijo zgodbo svetnikov, ki so delovali na tem območju, oltarna slika pa nam prinaša zgodbo srečanja med Bogom in človeštvom. V domu smo se ob kosilu tudi okrepčali in poklepetali.
Katoliški dom Sodalitas je tudi dom izobraževanja in v njem smo srečali tudi misonarja Draga Ocvirka.

Sklepni del današnjega romanja pa je bil ogled cerkve Gospe Svete v istoimenskem kraju (Maria Saal). Prva predhodnica današnje gosposvetske cerkve je nastala v sredini 8. stoletja, ustanovil in posvetil jo je Modest, vikar salzburškeha škofa Virgila. Cerkev Gospe Svete je tako postala izhodišče pokristjanjevanja, po izročilu pa v njej, v otroškem sarkofagu kapele Sachs, počivajo kosti sv. Modesta. Sama cerkev in tudi njena notranjost sta narejeni v gotskem slogu.

Današnje romanje smo zaključili z ogledom vojvodskega prestola, ki se nahaja nekaj kilometrov od cerkve. Prestol je bil najverjetneje narejen v obdobju od 9. do 11. stoletja, in je sestavljen iz kamnov antičnega mesta Virunuma. Virunum so ustanovili Rimljani in je stal na Gosposvetskem polju ter je bil glavno mesto rimske province Norik. Vojvodski prestol tvorita dva sedeža, en je namenjen sodni oblasti, drugi pa vladarju, vojvodi.

Skozi Celovec in preko prelaza Ljubelj smo v večernih urah brezjanski romarji prispeli v naročje Marije Pomagaj. Bogata zgodovina Avstrijske Koroške, ki se tesno prepleta s slovensko zgodovino, nam je na današnjem romanju dala novo doživetje in novo izkušnjo.

Fotografije