Stara ljudstva z Jutrovega so bila prepričana, da se vsak človek rodi v znamenju neke zvezde. Zato naj bi bila njegova usoda nekako zapisana v zvezdah. Ikonografija in očetje poudarjajo, da se je ob rojstvu Kristusa, po katerem in za katerega je bilo vse ustvarjeno, morala premakniti zvezda.
Sveto pismo govori o treh kraljih precej na splošno: imenuje jih modri oziroma učenjaki in ne navaja niti njihovega števila, niti imen. Ustrezni odstavek iz evangelija pravi:
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« (Mt 2, 1-2)
Prepričanje, da so bili to kralji in da so bili trije, izvira iz legend, ki so nastale dosti pozneje (v nekaterih legendah lahko celo preberemo, da jih je bilo dvanajst). V 6. stoletju so se pojavila tudi ustrezna imena: Gašper (Kasper), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). V ljudski umetnosti so po navadi upodobljeni tako, da je en od njih Evropejec, en Azijec in en črnec (ali vsaj temnopolt).
Pripravila: AEF