Minulo leto 8. decembra, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, se je začelo izredno sveto leto usmiljenja, ki bo trajalo vse do 20. novembra letos.. To sveto leto bo za vse vernike čas utrjevanja vere, čas približevanja Jezusu in spoznavanju njegovih del, čas učenja usmiljenja ter leto hvaležnosti za Božje usmiljenje.
Na začetek izrednega svetega leta je papež Frančišek v baziliki sv. Petra v Vatikanu odprl sveta vrata, vrata usmiljenja. Jezus je rekel (Jn 10,7): »Jaz sem vrata.«. S tem je pokazal, da je pot k Očetu mogoča le po njem in nam izpričuje, da je On edini Odrešenik. Sveta vrata nas kličejo, da jih prestopimo, da s tem naredimo pot od greha k milosti ter okrepimo vero v Kristusa. Tokratno izredno sveto leto usmiljenja pa vernikom omogoča prehod skozi sveta vrata, vrata usmiljenja, v njihovi bližini. Prvič v zgodovini, se sveta vrata odpirajo tudi v stolnicah in pomembnih romarskih središčih izven Vatikana.
Danes je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore slovesno odprl sveta vrata v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. »To so Gospodova vrata vstopimo skoznje in si priobčimo usmiljenje in odpuščanje.« Ob teh besedah je metropolit stopil skozi sveta vrata. Jubilejno leto so vedno naznanili s slovesnim trobljenjem na ukrivljen ovnov rog, danes pa so slovesno odprtje svetih vrat brezjanske bazilike s trobljenjem na lovske rogove naznanili Bohinjski rogisti.
Po odprtju svetih vrat je nadškof Zore v baziliki Marije Pomagaj daroval sveto mašo. Ob njem sta somaševala p. Marjan Čuden, provincialni minister ter dr. p. Robert Bahčič, rektor brezjanske bazilike ter številni duhovniki domače dekanije ter od drugod. Slovesnosti so se udeležili tudi številni častni gostje: župan Občine Radovljica, g. Ciril Globočnik, arhitekt Matija Suhadolc, akademski kipar Mirsad Begić (avtor svetih vrat) ter livar Borut Kamšek. Pomen slovesnosti so s svojo prisotnostjo dopolnili malteški vitezi in številne narodne noše.
Nadškof je na začetku svoje pridige poudaril pomen Brezij, ki so po njegovih besedah za slovenskega kristjana že same po sebi kraj usmiljenja ter dodal: »Podoba Marije Pomagaj na Brezjah in doživetje naše vere na tem milostnem kraju nam govori, da Marijino božje materinstvo ni omejeno samo na sina, ki ga je ljubeče pestovala v Betlehemu in enako ljubeče objemala mrtvega na kalvariji. Ravno Brezje nam dokazujejo, da Marija skozi vso zgodovino cerkve našega naroda izpolnjuje Jezusovo naročilo s križa in nas sprejema v svoje roke.« Ob letošnjem svetovnem dnevu miru, ki ga kristjani praznujemo danes, na praznik Marije, svete Božje Matere, pa je nadškof Zore izrazil upanje, da bodo ljudje obrnili hrbet brezbrižnosti do človeka, do Boga, da bodo odprli svoja srca usmiljenju.
Dodal je še: »Odpovejmo se občutju nemoči, ne predajmo se malodušju. Če bi bili usmiljenji, ne bi mogli biti brezbrižni, če bi bili usmiljenji, bi nas usoda ljudi bolela. Po Božjem zgledu bi se tudi mi srčno prizadeval za to, da ta dežela ne bi bila izročena pogubi. Zato vas vabim, da v tem letu usmiljenja prihajamo na Brezje, vstopamo skozi sveta vrata, ki nas skozi podobo Jezusovega trpljenja, simbolično pripeljejo v svobodo odrešenosti.«
Sveta vrata na Brezjah so nastala po zamisli arhitekta Matije Suhadolca in so delo akademskega slikarja Mirsada Begića, pomen brezjanskih svetih vrat je zbranim vernikom predstavil dr. p. Robert Bahčič.
»Naša sveta vrata so konkreten izraz Jezusove izjave iz Janezovega evangelija: »Jaz sem vrata.«
Na zunanji strani je upodobljen Kristus, pripet na križ, ki pada v brezno človeške bede. Slednje predstavlja grozeča jama s kostmi. Gube izražajo težo, grozo in strah. Kristus pada v to črno luknjo vesolja, ki ga z vso silo vleče v svojo sredino. Prihaja z višine, kar nakazuje njegovo učlovečenje.
Desna Kristusova roka je že v breznu med drugimi kostmi. Leva roka pa v prostoru ustvarja sled, ki spominja na angelsko perut. Kristusovo telo je telo mladeniča, a njegov obraz je obraz starega moškega, s katerim se običajno upodablja Boga Očeta. Kristus je namreč edina pristna podoba Očeta.
Pri Jezusovih nogah je vrč, v katerem se zbirajo solze trpečega ljudstva. Ob njem je vejica z rožnimi popki, ki predstavljajo hrepenenje ljudstva po spremembi.
Posledice Božjega sestopa v pekel prikazuje motiv na notranji strani vrat. Ladja, ki plove na mirnih valovih, njen jambor so veje, ki prinašajo sadove. Teh je vse polno. V morju so sicer še zmeraj dobro vidne kosti, vendar ne napolnjujejo več z grozo, pač pa prinašajo sad.
Daljšo razlago in ves postopek nastajanja svetih vrat bomo pripravili v posebni knjižici. Razlago je pripravil Ignac Navernik.«
Ob odprtju svetih vrat smo pripravili tudi posebno spominsko podobico, ki so jo prejeli vsi prisotni verniki.
Pripravila: NK
Fotografije
