Na današnji dan frančiškanski redovi praznujejo praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sv. Frančišek je stigmate ali Kristusove rane prejel 17. septembra 1224 leta, ob svojem zadnjem obisku gore La Verna.

Frančišek se je rad umaknil v samoto, kjer je molil in premišljeval. Na gori La Verna v Toskani, ki jo je njegovemu redu zapisal gospod Orlando iz gradu Chiusi, je imel Frančišek kamnito kapelico. Ni znano točno kolikokrat je Frančišek molil na njej, a njegov zadnji obisk je sigurno najbolj pomemben. Ko je noč počasi pojenjala in je dan že skoraj vstal, je Frančišek na nebu videl serafa s šestimi perutmi, ki se mu je bližal in ki je v sebi nosil podobo križanega človeka. Frančišek se je serafa prestrašil, a obenem čutil radost nad milostnim Kristusovim pogledom in bolest sočutja, ko ga je videl pribitega na križ. Hkrati se je zavedal, da se tako prikazovanje in tako trpljenje ne ujema z neumrljivostjo serafinskega duha. V radosti in bolesti, ki sta se pomešali z občudovanjem mu je seraf razodel, da mu Bog preko njega kaže pot do razumevanja kako se mora ne po telesnem mučeništvu, temveč po duhovnem ognju ves spremeniti v očitno podobo križanega Kristusa.

Tako je Frančišek postal Alter Christus ali drugi Kristus.
»Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. V naprej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti; jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu.« (Gal 2,20; 6,17)

Mesto, kjer je Frančišek prejel Kristusove rane, danes zaznamuje kapela svetih ran ali stigmat. Kraj je obdan z rdečim marmorjem in zaščiten s steklom.

Povzeto po »Vtisnjenje ran sv. Frančišku« dr. p. Roberta Bahčiča (revija Marija, september 2015)

Pripravila: NK

Fotografije