Kot je uvodoma dejal Imre Jerebic, tajnik Slovenske karitas, smo danes vsi na romanju s posebno nalogo: v oporo in pomoč tistim, ki trpijo zaradi alkohola ali drugih odvisnosti. To je poslanstvo vsakogar izmed nas. Zato smo pri Mariji Pomagaj, ki naj nam na tej poti pomaga. Z Marijo bomo to poslanstvo zmogli.

K Mariji Pomagaj romamo in prinašamo svoje življenje – radosti in križe. »Priznajmo, da smo vsi po malem odvisniki,« je v pridigi dejal škof Lipovšek. Današnje romanje je najprej namenjeno tistim, ki so prešli pot odvisnosti. Njihova srca so polna zahvale. Gotovo je ozdravitev velika milost, ki jo Bog podarja po Mariji.

Če Boga izvzamemo iz svojega življenje, nastopijo drugi maliki, je še dejal škof. Postni čas, ki je čas milosti, pa je kot rešilna roka, ki nas vabi v objem, še posebej na tem svetem kraju, pri naši Materi, Mariji Pomagaj.

Povedali so mi, da je tukaj v romarskih knjigah veliko zahval Božji Materi Mariji za rešitev od alkohola, je dejal škof Lipovšek. Vemo, da je alkoholizem še vedno velika nevarnost v družbi danes. Da teži družine in bremeni tudi mnoge otroke. Vemo, da je še mnogo drugih nevarnosti. A danes smo tukaj zato, da bi pomagali, da bi dvigali, in najbolj to zna naša nebeška Mati Marija.

Škof je izrazil hvaležnost osebju, ki v različnih ustanovah spremlja in daruje svoja življenja za zdravljenje odvisnikov. Zahvalil se je tudi Karitas za lepo pobudo 40 dni brez alkohola, preko katere se s postom, pokoro in z dobrimi deli usmerjamo k Bogu in odpiramo za stisko bližnjega.

Vernike povabil, naj posnemajo Jezusovo dobrotljivost. Podobno kot usmiljeni Samarijan smo povabljeni, da se ustavimo in pomagamo. To lahko naredimo na mnogotere načine.

Škof je k besedi povabil stalnega diakona Andreja. Ta je odkrito spregovoril o poti osvobajanja: »Vesel sem, ker vas vidim tu, dragi prijatelji!« Diakon Andrej je povedal, da je bilo lepo, ko je pil, hudo je bilo po tem. Alkoholizem je bolezen, ki si jo sami težko priznamo, je dejal, pri njem je opazila žena in otroci. Ti so ga »prisilili« v zdravljenje. Prav družina ob alkoholiku najbolj trpi. Pričevanje je sklenil z zahvalo vsem za priznanje bolezni in zaželel pogumno pot naprej.

Sveti maši je sledil nagovor g. Imreta. Predstavil je znano postno akcijo odpovedi alkoholu, ki poteka deseto leto in nosi naslov: »Za moje in tvoje dostojanstvo«. Kot je dejal, preko te pobude, ki je kot zvonček, že deset let pozvanjajo in opozarjajo, da je nekaj narobe. Akcija je vsakoletna priložnost, da se preizkusimo, če se lahko upremo alkoholu, in obenem pokažemo sočutje in solidarnost do vseh, ki trpijo zaradi alkoholizma – zdravstvenih težav, prometnih nesreč, trpljenja v družinah …

Sledilo je pričevanje g. Jožeta Pavlakoviča, ki vodi komuno Tav v Starem trgu ob Kolpi. Svojo zgodbo je začel s kratko molitvijo, ki jo je na Brezjah zapisal sveti papež Janez Pavel II.: »Marija, pomagaj!«

Iz otroštva se g. Jože spominja, da je njegov oče sovražil alkoholike, »pijance«. Vendar je moral oče kasneje, kljub temu da se je boril za domovino, v zdomstvo. Takrat je začel piti. Na priprošnjo k Lurški Materi Božji je opustil pijačo in trezen živel še 18 let. Kot je večkrat ponovil, so alkohol, droge, pa tudi internet, kocke in drugo – stvari, ki človeka ovirajo, da bi normalno živel.

Normalno življenje sta v komuni zaživela tudi dva brata, ki sta prišla z njim in življenje v skupnosti opisala kot razširjeno družino, v kateri molijo in delajo, se veliko pogovarjajo, podpirajo drug drugega in »rinejo naprej«.

G. Jože je povedal, da ga večkrat sprašujejo, zakaj toliko molitve. Odgovarja jim, da ni greha, ki bi ga pijanec ne storil. Ko se alkoholizma osvobodi in to obžaluje, je vse njegovo življenje zahvala Bogu. Tudi duhovnikov oče je želel biti, rešen alkohola, ves čas v molitvi in pri Mariji.

Na vprašanje, kako »prisiliti« nekoga, da prizna bolezen in pristane na zdravljenje, g. Jože odgovarja: »Zelo dober način je tu, v Marijini kapeli, narediti par krogov. Molitev gotovo pomaga.«

Škof Lipovšek se je ob koncu zahvalil za pričevanja. Romanje smo zaključili z Marijino pesmijo, s prošnjo za lepo, svobodno življenje pa se gotovo spet srečamo pri Mariji Pomagaj prihodnje leto ob začetku posta.

(P. Grimani)

Fotografije