Češčenje svete družine je sorazmerno nov pojav, saj se je pojavilo šele v 17. stoletju, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve.
Praznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.

Življenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, obisku modrih z Vzhoda, begu v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Praznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost, spoštovanje in ljubezen, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus, Marija in Jožef. Družinsko življenje je kraj posvečevanja članov družine, zato je sv. Janez Krizostom (347–407) kristjane spodbujal, naj iz svojih družin ustvarijo družinsko Cerkev. To lahko storijo tako, da osebni odnos z Jezusom postavijo v središče osebnega in družinskega življenja.

Tudi v brezjanski baziliki Marije Pomagaj so bila bogoslužja posvečena sveti družini. Rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič je pri dopoldanski deseti sveti maši opozoril na velik pomen družine, kot jedra krščanstva in vlogo molitve ter obiska svete maše za razvoj otrok. Po pridigah so po svetih mašah sledili blagoslovi otrok in mladine. Tudi danes so romarji iz vse Slovenije napolnili Marijino narodno svetišče in s tem izkazali spoštovanje Božji Materi.

Pripravila: AEF

Fotografije