Novice
21. november 2015
"Pastir z vonjem po ovcah" Danes so na Brezjah potekali že tradicionalni Brezjanski pogovori. Tokrat z naslovom: Božji služabnik dr. Janez Frančišek Gnidovec "Pastir z vonjem po ovcah".

Brezjanske pogovore je tudi tokrat organizirala Mednarodna Marijanska papeška akademija, skupaj z Frančiškanskim Marijanskim centrom Slovenije, ki ga vodi dr. p. Leopold Grčar.

Srečanje se je pričelo s petimi litanijami Matere Božje v brezjanski baziliki, nadaljevalo pa v dvorani nad zakristijo. V uvodu so prisotne pozdravili dr. p. Robert Bahčič, rektor brezjanske bazilike in gvardijan Frančiškanskega samostana Brezje, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, p. Ambrož Mušič, vikar Slovenske frančiškanske province ter podžupan, g. Miran Rems, v imenu župana Občine Radovljica.

Po uvodnih nagovorih je sledila predstavitev dokumentarnega filma PASTIR, režiserja Davida Sipoša. Film predstavi življenjsko pot in delo častitljivega Janeza Gnidovca, od škofovskega posvečenja do končanja življenjske poti.
Film je bil lep uvod v predavanja, ki so sledila. V njih so predavatelji škofa Gnidovca predstavili iz različnih vidikov in tako lepo osvetlili lik Božjega pastirja, ki je v svojem življenju zvesto in z globoko pokorščino sledil geslu VSEM POSTATI VSE. Bil je resnično to, o čemer pričuje papež Frančišek: bil je duhovnik, posrednik med Bogom in ljudmi ter pastir z vonjem po ovcah.

O Božjem služabniku dr. Janezu Frančišku Gnidovcu so spregovorili: prof. Berta Golob, g. Janez Cerar, vice postulator v procesu beatifikacije, g. Lojze Gajšek, rektor cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani ter bivši generalni postulator dr. Giuseppe Guerra (njegovo predavanje je prebral g. Janez Cerar).

Pogovore sta z glasbo obogatili Damjana Božič Močnik ter Marta Močnik Pirc, povezoval pa jih je Tone Gorjup.

Skozi izredno zanimive predstavitve smo spoznali delo skromnega, tihega človeka, ki je s svojim delom zaznamoval številne ljudi. Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju. Škofovsko posvečenje je prejel 30. novembra 1924 v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za škofovsko geslo si je izbral besede apostola Pavla: »Vsem sem postal vse«, za svojega vzornika pa svetega Frančiška Saleškega, zato se je poslej vedno podpisoval »Janez Frančišek«. Že ob škofovskem posvečenju je izrazil, da želi biti kot Simon iz Cirene, da bi Jezusu pomagal nositi križ. Situacija v skopski škofiji namreč ni bila enostavna.
Njegov škofovski položaj je bil zelo izpostavljen. Nagovoril je Albance v njihovem jeziku, kar Beogradu ni bilo prav. V socialnem in dušno–pastirskem delu je bil kot škof vedno med dvema ognjema med pritiski oblasti v Beogradu in propagando Albanskih voditeljev.

Stanje v škofiji je v težkih razmerah uspel prenoviti s svojim oznanjevanjem, obiski župnij in družin, s pastirskimi pismi in gradnjami cerkva. Največ pa je storil z apostolsko gorečnostjo, osebnim pričevanjem, ponižnostjo, skromnostjo, zatajevanjem, uboštvom, predvsem pa z molitvijo in češčenjem Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Posebnost škofa Janeza Frančiška Gnidovca je bila njegova preprostost. Napori mu niso bili odveč, pri čemer ga je vodila gorečnost za duše. Življenje mu je bilo služenje Bogu. Močna je bila tudi njegova izkušnja temne noči vere in trpljenja.

V Skopju je zgradil zavetišče za najbolj zapuščene otroke. Makedonci, pravoslavni in muslimani so ob opazovanju Gnidovčeve ljubezni do revežev in njegove pobožnosti že takrat govorili, da je njegovo življenje svetniško. Bil je blizu oddaljenim in ubogim in je tako živel edinost s pravoslavnimi in muslimani.
Težke razmere in različni pritiski so napadali njegove moči. Tako je na praznik Svetih Treh kraljev 1939 prišel v sanatorij Leonišče na Zaloški cesti v Ljubljano. Tam je umrl 3. februarja 1939 in bil 6. februarja pokopan pri Sv. Križu na ljubljanskih Žalah med sobrati lazaristi.

Postopek za beatifikacijo škofa Gnidovca se je začel leta 1973 v ljubljanski nadškofiji, vodili pa so ga postulatorji iz reda lazaristov. Papež Benedikt XVI. je 27. marca 2010 odobril objavo odloka o herojskih krepostih svetniškega kandidata. Od tedaj naprej smemo škofa Janeza Frančiška Gnidovca imenovati častitljivi Božji služabnik (čBs.). Po objavi postopka je sledil prenos njegovih posmrtnih ostankov z ljubljanskih Žal v cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na priprošnjo čBs. škofa Gnidovca.

Pripravila: AEF

Fotografije