Novice
28. januar 2015
Odkritje novega življenjepisa o sv. Frančišku Asiškem Članek v francoskem časopisu Le Monde, je v soboto, 24. januarja 2015, prinesel novico, da je zgodovinar Jacques Dalarun našel rokopis, ki prinaša nov življenjepis o sv. Frančišku.

Najdba je za razumevanje in preučevanje življenja svetega Frančiška izrednega pomena.
Rokopis se je nahajal v zasebni zbirki v ZDA, Francoska narodna knjižnica v Parizu ga je odkupila za 60.000 evrov. Prinaša nov življenjepis o sv. Frančišku, ki naj bi ga napisal Tomaž Čelano, med svojim prvim in drugim življenjepisom o sv. Frančišku.
Dalarun omenja, da je že septembra 2014 prejel novico od Seana L. Fielda, laika, profesorja na univerzi v Vermontu, v ZDA, da je odkril rokopis. Dalarun pravi, da je to delo Tomaža Čelana, ki se je obrnil na takratnega generalnega ministra brata Elija in mu povedal, da so se nekateri bratje pritožili, da je njegov (prvi) življenjepis o sv. Frančišku predolg in da ga prosijo, da bi naredil kratek povzetek. Tomaž Čelano v uvodu napiše, da mu je ravno brat Elija, ki je bil generalni minister od 1232 do 1239, posredoval potrebne podatke, da je lahko napisal prejšnji življenjepis.

Po Dalarunu je novi življenjepis potrebno datirati okrog leta 1230. Najdeni kodeks je velik 120 × 82 mm in ima 122 listov. V kodeksu se nahajajo različni izbori vsebin, zbirke pridig, Opomini sv. Frančiška, razlaga očenaša. Če drži letnica nastanka kodeksa to pomeni, da je bil napisan le nekaj let po smrti sv. Frančiška. V prid temu govori dejstvo, da, ker je bil leta 1239 odstavljen brat Elija, si kasneje niso upali prepisovati tega dela, ker je v njegovem uvodu prevelik poudarek o generalnem ministru bratu Eliju.

Dalarun meni, da omenjeni novi življenjepis globlje spregovori o uboštvu in ljubezni do vsega stvarstva. Tomaž Čelano je bil duhovno globok človek in ni nikoli prenehal razmišljati o Frančiškovih besedah in naukih. Pri vprašanju uboštva gre za nov konkreten poudarek, da je potrebno imeti enako obleko, kakor jo imajo ubogi ter da je potrebno jesti enako hrano, kot jo jejo ubogi. Potem je poglobljena tudi tema o vesoljnem bratstvu. Vsi smo različni, vsi bratje, ker vsi izhajamo od istega Stvarnika. Frančišek je imel rad ljudi in živali, ker smo vsi sinovi istega Stvarnika. Dalarun pravi, da je poganska misel, če rečemo, da je Frančišek imel rad naravo.

Po besedah Dalaruna je novost tudi pri opisu Frančiška, ko ga srečamo v Rimu. V Legendi treh tovarišev beremo, v 12. poglavju, da je Frančišek šel v Rim skupaj s prvimi brati, torej že po svojem spreobrnjenju, da bi jim papež potrdil način življenja. V tem novem življenjepisu pa najdemo, verjetno, starejši zapis, ki govori, da je Frančišek šel v Rim po svojih trgovskih opravilih in da ga je blizu trga sv. Petra očarala revščina prosečih ljudi. Ob tem prizoru se je Frančišek vprašal ali bi bil sposoben živeti nekaj podobnega. Frančišek je predstavljen v novi luči. Tomaž Čelano vedno znova postreže z novimi konkretnimi poudarki in podatki.

Podobno odkritje se je zgodilo leta 1976, ko je p. Giovanni Boccali, s pomočjo sester klaris, odkril Frančiškovo spodbudo ubogim sestram: Besede ubogim sestram (Audite poverelle).

Pripravil dr. p. Robert Bahčič

Fotografije