Letos mineva 100 let od rojstva (21. januar 1915) profesorja dr. Antona Strleta, duhovnika in izrednega človeka. Tudi zaradi jubileja so bili letošnji Brezjanski pogovori posvečeni prav dr. Strletu. Slovesnost se je pričela v baziliki, s petimi litanijami Matere Božje, nadaljevala pa v dvorani nad zakristijo.
V uvodu so udeležence, ki so se v velikem številu udeležili simpozija, pozdravili dr. p. Robert Bahčič, rektor bazilike in gvardijan samostana, msgr. Juliusz Janusz, apostolski nuncij v Sloveniji, msgr. Stanislav Zore, ofm, ljubljanski nadškof metropolit in g. Ciril Globočnik, župan občine Radovljica.

Anton Strle se je rodil 21. januarja 1915 v naselju Osredek, župnija Sveti Vid nad Cerknico. V duhovnika ga je posvetil ljubljanski škof Gregorij Rožman leta 1941. Za svoje novomašno geslo si je izbral besedi iz znane pesmi »Povsod Boga«. Leta 1944 je promoviral na univerzi v Ljubljani z disertacijo »Naravno hrepenenje po nadnaravnem smotru po nauku sv. Tomaža Akvinskega«.

Na koncu vojne se je skupaj z več stotisoči begunci raznih narodnosti umaknil na Koroško pred partizani. Ko so ga vrnili, je bil najprej katehet v Novem mestu. Toda ni dolgo deloval: kmalu so ga zaprli. Vsega skupaj je z mnogimi drugimi duhovniki tudi Anton Strle več kakor pet let preživel v zaporu in na prisilnem delu. Kar trikrat je bil zaprt. Najprej je bil v ječi za tri mesece leta 1945, ko je bil vrnjen s Koroške. Drugič od 1947 do 1952 v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in Medvodah. Vzrok: napisal je knjigo »Lojze Grozde, mladec Kristusa Kralja« (Ljubljana 1944). Tretjič je bil kot planinski župnik 1957 ponovno obsojen na 6 mesecev, a pomiloščen na dva meseca v Ljubljani. Njegovi sotrpini pričujejo, da je Strle tudi ta čas skrbno uporabljal za molitev in študij.

Trideset let, od 1956 do 1985, je predaval dogmatiko. Delno je predaval tudi teološko antropologijo in tudi patrologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Svoji zadnji večji knjigi je dal pomenljiv naslov »Teologi za prihodnost«. Ob njegovi 75-letnici je nadškof Alojzij Šuštar zapisal:
»Ne samo ljudje, učenci in sobratje prof. dr. Antona Strleta, in toliko drugih, ki so bili deležni njegovega duhovnega bogastva, njegove srčne dobrote in njegove pomoči iz vere, upanja in ljubezni, ampak tudi njegove knjige in njegovi spisi bodo še dolgo govorili o človeku, duhovniku, znanstveniku in pisatelju.« (Alojzij Šuštar, Spremna beseda v: Anton Strle, Živo upanje. Velikonočna skrivnost, Ljubljana 1990, str. 5-6.)

Čeprav je imel zadosti dela na Teološki fakulteti, je ves ta čas dejavno sodeloval pri pastoralnem delu, največ v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani.
Mnogo let je bil član doktrinalne komisije pri Jugoslovanski škofovski konferenci in član Mednarodne teološke komisije pri Svetem sedežu v Vatikanu. Kljub temu, da je v svoji ponižnosti načelno odklanjal vse častne naslove, ga je leta 1977 papež Pavel VI. vendarle imenoval za svojega hišnega prelata.

Kot mentor je Strle spremljal 100 diplomantov, 13 kandidatov za magisterij in 13 kandidatov za doktorat. S skrajno osebno skromnostjo in neutrudnim delom je ustvaril skoraj nepregledno teološko delo. Seznam njegovih pisnih del je izredno obsežen.

Na Brezjanskih pogovorih, ki jih je povezoval g. Tone Gorjup z Radia Ognjišče so delo in življenje prof. dr. Antona Strleta z različnih vidikov predstavili predavatelji, ki so dr. Strleta poznali in preučevali njegovo delo:

Uršulinka sr. Marija Jasna Kogoj je dr. Strleta osebno poznala, predvsem v obdobju, ko je sodeloval v pastoralnem delu v uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani. V predavanju z naslovom “Božji služabnik Anton Strle – svetla zvezda na temnem nebu 20. stoletja”, je predstavila življenjsko pot, ki jo je razdelila na tri dele:
1. Domača hiša – “prva šola bogoslovja”
2. Rast v učenosti in kreposti
3. Kristusov duhovnik

Prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil Strletov študent in je njegov naslednik na Teološki fakulteti, je v predavanju “Gorečnost za sveto trilogijo v spisih Božjega služabnika Antona Strleta, predstavil Strletovo teološko delo. Predstavitev je bila razdeljena na osem vsebinskih delov. Sveti teologi – steber Cerkve, Strletovo zorenje za sveto teologijo, Strletovo izgorevanje za sveto teologijo, Strletov delež in pomen za sveto teologijo, Pomen svetosti za bolj človeško življenje, Pomen askeze v krščanstvu in teologiji, Svetniki kot “živa, utelešena eksegeza Jezusa Kristusa”, Pomen premišljevalne molitve v sveti teologiji.

Postulator p. dr. Andrej Pirš FSO je v predavanju “Kreposti Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta”, predstavil prizadevanja za uradni začetek škofijskega postopka za Strletovo beatifikacijo.

Diakon Andrej Lažeta se je pri pripravi diplomskega dela “Posvetitev Mariji v spisih dr. Antona Strleta” pod vodstvom prof. dr. Antona Štruklja srečal z veliko pomembnimi in zanimivimi, posebej teološko-duhovnimi temami, ki jih je predstavil v dveh točkah:
1. posvetitev Mariji v spisih dr. Antona Strleta,
2. posvetitev Mariji v življenju dr. Antona Strleta.

Ob koncu je sledil pogovor o predstavljenih temah. Za glasbeno obogatitev celotne slovesnosti sta poskrbeli mag. Vlasta Doležal Rus, klavir ter Pia Brodnik, sopran.

Fotografije