Škof je v pridigi je poudaril pomen zvestih, trdnih zakonov in razumevanja v družini. Zbranim je zaželel, da bi bilo to srečanje kakor čaša hladne vode v vročem dnevu, kot je bila novica nadangela Gabrijela, da bo devica Marija postala Božja mati, čaša hladne vode za vse človeštvo. Zaželel je, da bi odšli z današnjega slavja okrepljeni, čvrsti, z večjim zaupanjem v Gospoda in z večjim zaupanjem v našo nebeško Kraljico. Božji Sin nam namreč s svojim učlovečenjem na poseben način razodeva, da smo mi vsi Božji otroci. Tako, kot je Božje otroštvo sveto, tako vzvišeno je dostojanstvo vsakega človeka. Devica Marija pa nam s svojim Božjim materinstvom razodeva, da je sveto vsako materinstvo in vzvišeno dostojanstvo vsake matere. Gospod jemlje in daje življenje in vsaka žena je kot mati Gospodova najtesnejša sodelavka. Pri vsakem novem življenju namreč sodelujejo trije: oče in mati in Vsemogočni.
Po prošnjah je sledil škofov blagoslov nosečnic, družin in vseh tistih, ki si želijo otrok.
Po koncu slovesnosti sta nas navdušila Gregor in Kristina Čušin. Igralec je tokrat nastopal v vlogi očeta, saj sta nas s hčerko Kristino prek razmišljanj v pismih nasmejala. In ganila ob lepem pričevanju, kako različno, vendar globoko doživljata odnos oče – hči.

Pričevanje mame, ki je romala na Brezje ob tem romanju:
Danes smo z družino poromali na Brezje. Tega ne storimo prav pogosto čeprav smo na Brezjah večkrat. Živimo namreč v Ljubnem na Gorenjskem, to je v vasi, ki je od Brezij oddaljena le nekaj kilometrov. Mogoče že zaradi same bližine romarskega svetišča, mogoče pa tudi zaradi dejstva, da je tudi naša župnjiska cerkev romarska in posvečena Mariji (Marija Udarjena), Brezij ne doživljamo tako duhovno intenzivno kot večina drugih slovenskih kristjanov. Vseeno pa smo z Marijo na poseben način povezani, tudi s posebno osebno posvetitvijo njenemu Brezmadeženemu srcu.
To pot pa smo bili resnično pravi romarji in smo poromali na Brezje v okviru dekanijskega misijona. Udeležili smo se križevega pota družin, maše, potem pa smo prisostvovali še dogajanju ob dekanijskem dnevu družin. Nagovorila nas je svetopisemsko obarvana pridiga škofa in nam dala spodbude za življenje v veri ter še večjem prizadevanju za medsebjno ljubezen in spoštovanje. Sliši se tako preprosto pa vendarle v vsakodnevnem življenju izkušamo, da je tudi težko. Čutimo, da potrebujemo še več takšnih vzpodbud. Ker so bili otroci po križevem potu in maši že kar utrujeni, se je pričevanja Gregorja Čušina in njegove hčerke lahko udeležil le mož, ki je prišel navdušen. Všeč mu je bil zlasti medsebojni odnos očeta in hčere ter njun iskriv in domiselen način komunikacije tudi v težkem času »pubertete«. Tudi midva imava namreč tri hčerke.
Marijo smo prosili naj izprosi blagoslov za našo družino v teh prelomnih trenutkih, ki so pred našo družino; da bomo izbrali prave in modre odločitve. Prosili pa smo tudi za uspeh misijona v naši župniji.